eureka je napisal(a):

Zakon tako enega, kot srugega vse premalo ščiti pred takimi in drugačnimi zlorabami - to je res, toda potrošnike na področju storitev na drugih področjih, kot so bančništvo, telekominikacije, gradbeništvo, obrtne storitve ipd, sploh ne omenja v taki meri, da bi se počutil dovolj zaščitenega.

Eureka, jaz imam zate predlog, ki bi te zagotovo zadovoljil. Ker zakon potrošnika ne ščiti v dovolj pravšnji meri, potrošnik pa seveda ne daj bog, da bi se tele ščitilo samo sebe, bi vsakemu potrošniku dodelili spremljajočega uradnika, ki bi ga spremljal v osebnih poslih. Uradnik bi sedel v svoji kancliji in sprejemal prošnje za pomoč.

Vemo, da na primer razprodaje prednjačijo po prevarah in goljufijah pohlepnih trgovčičev. Sirota potrošnik je tu popolnoma nezaščiten in kljub vsem zakonom in inšpektorjem nanj prežijo lakomni prekupčevalci sumljivega slovesa. Kako naj se potrošnik v tej džungli znajde? Odgovor: S pomočjo uradnika vendar.

Pomoči potreben potrošnik bi na Urad za pomoč potrošniku oddal kolkovano vlogo za dodelitev za nakupe na razprodajah posebej izšolanega uradnika. Urad bi prošnjo obravnaval in presodil, ali je potrošnik dovolj slaboumen, da se mu pomoč dodeli. Če bi kriteriju slaboumnosti potrošnik zadostil, se mu pomoč z odločbo dodeli.

Na dan razprodaje se potrošnik, obžarjen z milostjo države matere in uradnika očeta napoti po nakupih v svetišča pohlepa, lažnega blišča in nebrzdanega potrošniškega orgijanja, kjer nanj prežijo sleparski trgovčiči. Neuki potrošnik pa je v tem primeru lahko pomirjen in zadovoljen, saj ga spremlja uradnik, ki mu je dodeljen.

Nakup bi v tem primeru izgledal takole. Navduši se neuki in nezaščiteni potrošnik nad zeleno tagmašno obleko z lovskim ornamentom, na kateri visi listek z napisom 50% popusta in ceno 250€. Kako naj bi sedaj neuki potrošnik vedel ali ga morda trgovska rospija ne želi prevarati. Morda je obleko kupil za 100€ in jo želi predrago prodati, njene cene pa sploh ni znižal za polovico, kot oglašuje. Potrošnik bi se nad gvantom navdušil in blago sleparskemu trgovcu bogato preplačal, ne zavedajoč se, da je bil nemarno opetnajsten.

V tem primeru ne, saj potrošnika ščiti uradnik. Ta se v nakup vmeša, saj je bil z odločbo dodeljen nakupovalcu v pomoč. Od trgovčiča na licu mesta zahteva vpogled v poslovne knjige. Tam se bo jasno videlo ali so nameni krošnjarja pošteni in ali se drži črke zakona o razpodajah ali ga bo potrebno s kaznijo prevzgojiti. Uradnik pregleda knjige, s pogledom precenjuje trgovca, da bi morda na ta način z veščim očesom razločil sleparja od poštenjaka. Pri tem se drži strogo in resno, saj ve, da že mrki pogled včasih psihično zlomi sleparja, ki se zlomi pod težo svojih goljufivih namenov.

Ob koncu nakupa uradnik izda mnenje o poštenosti posla in ga posreduje potrošniku. Če je uradnik mnenja, da je nakup pošten, potrošnik blago kupi. Če se izkaže, da je krošnjar v želji za dobičkom izigraval stroge zakone in si jih tolmačil po svoje se ga vzame v nadaljnji postopek.