Ko je že govora o potrošnikih, bi želela poudariti, da smo potrošniki smo prav tako tisti, ki imamo opravka s storitvami še kje drugje, kot samo v trgovini in ne vem, kdaj bodo potrošnike, ki imajo probleme tudi z drugačnimi oblikami storitev enakovredno obravnavali s potrošniki pri trgovanju .

Zakon tako enega, kot srugega vse premalo ščiti pred takimi in drugačnimi zlorabami - to je res, toda potrošnike na področju storitev na drugih področjih, kot so bančništvo, telekominikacije, gradbeništvo, obrtne storitve ipd, sploh ne omenja v taki meri, da bi se počutil dovolj zaščitenega. Zelo velikokrat so storitve z vnaprej pripravljenimi pogodbami takorekoč enostranski akt, saj ga ponudnik storitev prilagodi tako, da je sam zaščiten, ne pa tudi koristnik ponudbe, največkrat pa so določila v pogodbi zelo dvoumna in se pri spornih določilih vedno končajo v škodo potrošnika, ne obratno. Zlorabe pa so najpogosteje na poročjih, kjer ne moreš izbirati ne ponudnika, ne vplivati na sklepanje Obligacije, čeprav naj bi bila Obligacija dogovor dveh strank, gre običajno po sistemu "vzemi ali pusti" Tako, da v takih primerih pogodb ne moremo več govoriti o Obligaciji, kot taki, ki jo določa OZ.

Ravnokar sem priča želo nesramnim potezam družbe, ki je z vnaprej pripravljeno vsebino pogodbe zapisala in taka določila, ki jih ni nikoli izpolnila in taka določila, da je lahko po podpisu pogodbe pravila spreminjala po mili volji.
Poudarjam pa, da sem do sedaj zasledila tovrstno manipuliranje s pogodbo zgolj pri bančnih storitvah in ponudnikih telekomunikacij. Kljub možnosti reklamacije in možnosti odstopa od pogodbe zaradi neizpolnjevanja le te iz strani potrošnika ni vedno enostavno in možno.Namreč potrošnik je povsem brez moči reklamirat tovrstne storitve in jih nadzirat, saj priznajo samo tisto, kar sami ugotovijo - torej s pristranskim preverjanjem.
Pa še to ne. V našem primeru, kljub trikratni urgenci niso hoteli rešiti reklamacijo in je namesto rešene reklamacije družba pošiljala zgolj opomine in šla po letu dni tožit, ne da bi pred tem zahtevek po reklamaciji reševala. Šele na sodišču pa se izgovarja (kljub potrdilu o priporočeni pošiljki, da je bilo na njihov naslov 3x poslan reklamacija), da nikoli ni prejela nobene reklamacije in da je bilo zgolj delno plačilo iz strani potrošnika neopravičeno.

To kaže na to, da je iz strani pravnih oseb, možna povsem zakonita špekulacija z zakoni in da se še kako da izigrati celoten sistem o varstvu potrošnikov, kot tudi področne zakone , saj ZPP in OZ, ki se običajno pri sporih na sodišču uporablja, teh zlorab ne predvidevata. Nekaj malega je v področni zakonodaji, toda pred sodiščem, si s to zakonodajo in pravili kaj malo lahko pomagaš. Zato je potrošnik izredno slabo ali skoraj nič zaščiten, četudi razpolaga s kopico dokazov, ki pričajo o tem, da je pravica potrošnika kršena že prej preden se začne odvijati na sodišču.

eureka je napisal(a):
Ko je že govora o potrošnikih, bi želela poudariti, da smo potrošniki smo prav tako tisti, ki imamo opravka s storitvami še kje drugje, kot samo v trgovini in ne vem, kdaj bodo potrošnike, ki imajo probleme tudi z drugačnimi oblikami storitev enakovredno obravnavali s potrošniki pri trgovanju .

Zakon tako enega, kot srugega vse premalo ščiti pred takimi in drugačnimi zlorabami - to je res, toda potrošnike na področju storitev na drugih področjih, kot so bančništvo, telekominikacije, gradbeništvo, obrtne storitve ipd, sploh ne omenja v taki meri, da bi se počutil dovolj zaščitenega. Zelo velikokrat so storitve z vnaprej pripravljenimi pogodbami takorekoč enostranski akt, saj ga ponudnik storitev prilagodi tako, da je sam zaščiten, ne pa tudi koristnik ponudbe, največkrat pa so določila v pogodbi zelo dvoumna in se pri spornih določilih vedno končajo v škodo potrošnika, ne obratno. Zlorabe pa so najpogosteje na poročjih, kjer ne moreš izbirati ne ponudnika, ne vplivati na sklepanje Obligacije, čeprav naj bi bila Obligacija dogovor dveh strank, gre običajno po sistemu "vzemi ali pusti" Tako, da v takih primerih pogodb ne moremo več govoriti o Obligaciji, kot taki, ki jo določa OZ.

Ravnokar sem priča želo nesramnim potezam družbe, ki je z vnaprej pripravljeno vsebino pogodbe zapisala in taka določila, ki jih ni nikoli izpolnila in taka določila, da je lahko po podpisu pogodbe pravila spreminjala po mili volji.
Poudarjam pa, da sem do sedaj zasledila tovrstno manipuliranje s pogodbo zgolj pri bančnih storitvah in ponudnikih telekomunikacij. Kljub možnosti reklamacije in možnosti odstopa od pogodbe zaradi neizpolnjevanja le te iz strani potrošnika ni vedno enostavno in možno.Namreč potrošnik je povsem brez moči reklamirat tovrstne storitve in jih nadzirat, saj priznajo samo tisto, kar sami ugotovijo - torej s pristranskim preverjanjem.
Pa še to ne. V našem primeru, kljub trikratni urgenci niso hoteli rešiti reklamacijo in je namesto rešene reklamacije družba pošiljala zgolj opomine in šla po letu dni tožit, ne da bi pred tem zahtevek po reklamaciji reševala. Šele na sodišču pa se izgovarja (kljub potrdilu o priporočeni pošiljki, da je bilo na njihov naslov 3x poslan reklamacija), da nikoli ni prejela nobene reklamacije in da je bilo zgolj delno plačilo iz strani potrošnika neopravičeno.

To kaže na to, da je iz strani pravnih oseb, možna povsem zakonita špekulacija z zakoni in da se še kako da izigrati celoten sistem o varstvu potrošnikov, kot tudi področne zakone , saj ZPP in OZ, ki se običajno pri sporih na sodišču uporablja, teh zlorab ne predvidevata. Nekaj malega je v področni zakonodaji, toda pred sodiščem, si s to zakonodajo in pravili kaj malo lahko pomagaš. Zato je potrošnik izredno slabo ali skoraj nič zaščiten, četudi razpolaga s kopico dokazov, ki pričajo o tem, da je pravica potrošnika kršena že prej preden se začne odvijati na sodišču.

 Če gre za TK operaterja, je najbolje, da zbiraš dokaze in jih posreduješ, oz. spišeš pritožbo še na Tržni inšpektorat in na APEK (Agencijo za pošto in elektronske komunikacije). Tudi TK operaterje/ponudnike ima pravico nekdo nadzirati. ;)

eureka je napisal(a):

Zakon tako enega, kot srugega vse premalo ščiti pred takimi in drugačnimi zlorabami - to je res, toda potrošnike na področju storitev na drugih področjih, kot so bančništvo, telekominikacije, gradbeništvo, obrtne storitve ipd, sploh ne omenja v taki meri, da bi se počutil dovolj zaščitenega.

Eureka, jaz imam zate predlog, ki bi te zagotovo zadovoljil. Ker zakon potrošnika ne ščiti v dovolj pravšnji meri, potrošnik pa seveda ne daj bog, da bi se tele ščitilo samo sebe, bi vsakemu potrošniku dodelili spremljajočega uradnika, ki bi ga spremljal v osebnih poslih. Uradnik bi sedel v svoji kancliji in sprejemal prošnje za pomoč.

Vemo, da na primer razprodaje prednjačijo po prevarah in goljufijah pohlepnih trgovčičev. Sirota potrošnik je tu popolnoma nezaščiten in kljub vsem zakonom in inšpektorjem nanj prežijo lakomni prekupčevalci sumljivega slovesa. Kako naj se potrošnik v tej džungli znajde? Odgovor: S pomočjo uradnika vendar.

Pomoči potreben potrošnik bi na Urad za pomoč potrošniku oddal kolkovano vlogo za dodelitev za nakupe na razprodajah posebej izšolanega uradnika. Urad bi prošnjo obravnaval in presodil, ali je potrošnik dovolj slaboumen, da se mu pomoč dodeli. Če bi kriteriju slaboumnosti potrošnik zadostil, se mu pomoč z odločbo dodeli.

Na dan razprodaje se potrošnik, obžarjen z milostjo države matere in uradnika očeta napoti po nakupih v svetišča pohlepa, lažnega blišča in nebrzdanega potrošniškega orgijanja, kjer nanj prežijo sleparski trgovčiči. Neuki potrošnik pa je v tem primeru lahko pomirjen in zadovoljen, saj ga spremlja uradnik, ki mu je dodeljen.

Nakup bi v tem primeru izgledal takole. Navduši se neuki in nezaščiteni potrošnik nad zeleno tagmašno obleko z lovskim ornamentom, na kateri visi listek z napisom 50% popusta in ceno 250€. Kako naj bi sedaj neuki potrošnik vedel ali ga morda trgovska rospija ne želi prevarati. Morda je obleko kupil za 100€ in jo želi predrago prodati, njene cene pa sploh ni znižal za polovico, kot oglašuje. Potrošnik bi se nad gvantom navdušil in blago sleparskemu trgovcu bogato preplačal, ne zavedajoč se, da je bil nemarno opetnajsten.

V tem primeru ne, saj potrošnika ščiti uradnik. Ta se v nakup vmeša, saj je bil z odločbo dodeljen nakupovalcu v pomoč. Od trgovčiča na licu mesta zahteva vpogled v poslovne knjige. Tam se bo jasno videlo ali so nameni krošnjarja pošteni in ali se drži črke zakona o razpodajah ali ga bo potrebno s kaznijo prevzgojiti. Uradnik pregleda knjige, s pogledom precenjuje trgovca, da bi morda na ta način z veščim očesom razločil sleparja od poštenjaka. Pri tem se drži strogo in resno, saj ve, da že mrki pogled včasih psihično zlomi sleparja, ki se zlomi pod težo svojih goljufivih namenov.

Ob koncu nakupa uradnik izda mnenje o poštenosti posla in ga posreduje potrošniku. Če je uradnik mnenja, da je nakup pošten, potrošnik blago kupi. Če se izkaže, da je krošnjar v želji za dobičkom izigraval stroge zakone in si jih tolmačil po svoje se ga vzame v nadaljnji postopek.

: več delovnih mest

spizdi


: Če ne bodo vrzeli na trgu zapolnili Evropejci, jih bodo drugi

in ker so se po menju evrobirokratov evrotrgovci nesposobni prilagajati trgu, jim bo (tudi v duhu novih produktivnih lizbonskih delovnih mest) pri tem pomagalo tisoce novih evrobirokratov s svojimi direktivami.

poleg tega bo (v duhu novih produktivnih lizbonskih delovnih mest) vsak trgovec moral zaposliti tri druzboslovce za spremljanje statistike in izdelavo porocil lokalnim ter evropskim komisijam za izvajanje programov zagotavljanja postene uporabniske izkusnje.