Kdo pa podaja kazenske ovadbe?

Iustitia stara vsaj 2,5 tisoč let ? ... ja, ampak ne tale tukaj sLOVEnska ; ki je ( ali pa se samo dela ), kakor da je še vedno na kahli : vsa usrana & nebogljena !!! _ _ _

0219K21 je napisal(a):

 Temper, temper, Pavel!

Predno do konca obrcaš (ali obrcate) Iustitio predlagam, da le upoštevaš, da je stara (kar zadeva zahodno civilizacijo, oz. tki. kontinentalni pravni sistem) vsaj 2,5 tisoč let. Tja od "Zakonika dvanajstih plošč" pa naprej.

S tem ne želim metati v nič tki. "ljudsko pravico" (btw: tki. "ljudska pravica" je navadno sopomenka linč in/ali revolucijo, a tem so še najbližje šerijatsko pravo in glej-glej "common law" oz. anglosaksonski pravni sistem), ampak mešat žabe in babe pa le ne kaže razglašat na ves glas.

Ni napak, če česa kdo ne razume ali razume po svoje. Napak je, če pričakuje, da se bo ves svet obrnil okrog zaradi njega. To je pot tlakovana s veliko frustracij.

A ja, nam najbližja pravna sistema (Avstrije in Nemčije) bi te potem takem še bolj razočarala. Da o direktivah in uredbah, ki prihajajo iz Bruslja niti ne izgubljam besed.

 
Kam pa si ti sedaj zavil?

airbus380 je napisal(a):
Kdo pa podaja kazenske ovadbe?

raje vprašaj, kdo jih pometa pod preproge ! _ _ _

EdiSce je napisal(a):

 

Popravi me, če se količkaj motim.

Dnevi slovenskih pravnikov so največje letno srečanjev slovenskih pravnih "strokovnjakov", zato imajo "mnenja" izražena na javni tribuni s strani nekoga, ki je bil (sicer bolj kot ne pro forma) ustavni sodnik, bistveno večjo težo, kot pa, če to napiše na nek xy forum nek čvekač.

Glede na to, da naj bi bil profesionalec (standard ravnanja profesionalcev se presoja strožje, kot pa standard nekega povprečnega JoeDoe-a), ki naj bi razumel domnevo nedolžnosti v pravnem, etičnem in moralnem smislu bolj kot kateri koli novinarski pisun, bi človek pričakoval, da se dokončnih sodb vzdržal.

Če sem ciničen ... Odličen ekspoze, koliko striček ceni kakovost svojih ex-študentkov :))

 Bistvo tega kar je Ude vprašal je bilo: ali mi domneva nedolžnosti preprečuje, da izrazim osebno mnenje, da je nekdo storil kaznivo dejanje (pa je zastaralo, postopek ustavljen, itd...). Moje osebno mnenje nima zveze s kazenskim postopkom. Ob primernih varovalkah (neke podlage moraš imeti za tako izjavo)-zakaj ne?

 To ne velja samo za Janšo. Nenazadnje lahko ti tako svobodno izražaš mnenje, da je neki major Mitja storil kazniva dejanja leta 1945...

EdiSce je napisal(a):

 
Ude je eden izmed tistih vrhunskih strokovnajkov tiskarstva ljudske pravice, ki je v kolektivnem pušeljcu škrlatnih halj, ki so valile jajca na ustavnem sodišču po letu 1998, Republiki Sloveniji prislužil klofuto zaradi kršitve pravice sojenja v razumnem roku.

Glede na pristojnosti, ki jih ustava daje ustavnemu sodišču, bi lahko ustavni sodniki sklofutali slovenske redne sodnike že bistveno prej in tako preprečili, da bi se problem slovenskih sodnih zaostankov reševal na ESČP.

Seveda zaradi cenzuriranih medijev in nepismenih novinarjev, ki bi morali to nacionalno sramoto razkriti javnosti, Ude pač ostaja "mnenjski" voditelj. Če bi bila Tiskarna ljudske pravice količkaj resen faks, bi ga že zdavnaj nogirali.

(Pizda, v Butalah je več (in celo večkratnih) brezmadežnih spočetij,  kot v kršačnstvu.)

1) Ustavni sodniki niso Sloveniji prislužili nobene klofute. Nasprotno, US je bilo pri svojem delu vedno omejeno, ker je moralo popravljati napake (in to še vedno počne), do katerih v okviru rednega sojenja ne bi smelo prihajati.

2) Ustava ne daje US nobenih pristojnosti, da bi slednje sklofutalo redna sodišča. Nasprotno, US je vezano na Zakon (o US) in ta določa kriterije, kdaj je podan pravni interes za obravnavo konkretne zadeve. ESČP je najprej "oklevalo", nato pa začelo "kaznovati" Slovenijo, ker je bilo pri opredeljevanju kriterijev glede izpolnjenosti pravnega interesa bolj elastično (oblikuje jih neposredno na podlagi konvencije).

3) PF LJ bi lahko "nogirala" številne druge "strokovnjake", za začetek tiste, ki v dolgoletni karieri niso utegnili spisati niti učbenikov, ki pokrivajo njihova področja.
Sicer pa slovenski mediji popolnoma ustrezajo preferencam potrošnikov. Zakaj bi mediji plačevali kvalitetne novinarje, če pa Slovenci v medijih zasledujejo samo ceneno nastopaštvo.

ne bi rekel da je samo komunajzarska - ker je vsekakor tudi "ta farška" ! _ _ _ ti misliš drugače ?

Udbovec Kos ali morda kosovec Kos (KOS vojaška obveščevalna služba). Dejstvo je daj je bil pri vseh napadih na Janšo zraven n.pr. pri Depali vasi kjer je Kos popušil. Slovenski mediji pa so skromno tiho in si ne drznejo govoriti o tem Kosu.
Da je priplezal na čelo Evropske agencije za boj proti korupciji pa se vidi kako daljnovidno se kadrira, saj se rdeči aktivisti že zgovarjajo kakšna kapaciteta je ko je v EU komisiji.

lecner je napisal(a):

1) Ustavni sodniki niso Sloveniji prislužili nobene klofute. Nasprotno, US je bilo pri svojem delu vedno omejeno, ker je moralo popravljati napake (in to še vedno počne),  do katerih v okviru rednega sojenja ne bi smelo prihajati.

če pa Slovenci v medijih zasledujejo samo ceneno nastopaštvo.

Ustavno sodstvo rešuje napake naše zakonodaje, ne pa napake sodišč!

Zakaj ti je toliko do nastopaštva?

Pia je napisal(a):

Ustavno sodstvo rešuje napake naše zakonodaje, ne pa napake sodišč!

Zakaj ti je toliko do nastopaštva?

 
"Napake" zakonodaje rešuje celotno sodstvo (in ostali) v najširšem smislu, če s tem misliš na oblikovanje sodne prakse. Verjetno bi bilo prav, da bi največjo iniciativo pri oblikovanju enotne prakse prevzelo Vrhovno sodišiče (kot najvišji organ rednega sodstva). Ker tega ne počne v dovoljšni meri, mora njegovo funkcijo deloma opravljati US (ali je običajno, da je US založeno s prekrškovnimim zadevami?!).

Kakšno je tvoje stališče do tega vprašanja?

lecner je napisal(a):


1) Ustavni sodniki niso Sloveniji prislužili nobene klofute. Nasprotno, US je bilo pri svojem delu vedno omejeno, ker je moralo popravljati napake (in to še vedno počne), do katerih v okviru rednega sojenja ne bi smelo prihajati.

2) Ustava ne daje US nobenih pristojnosti, da bi slednje sklofutalo redna sodišča. Nasprotno, US je vezano na Zakon (o US) in ta določa kriterije, kdaj je podan pravni interes za obravnavo konkretne zadeve. ESČP je najprej "oklevalo", nato pa začelo "kaznovati" Slovenijo, ker je bilo pri opredeljevanju kriterijev glede izpolnjenosti pravnega interesa bolj elastično (oblikuje jih neposredno na podlagi konvencije).

3) PF LJ bi lahko "nogirala" številne druge "strokovnjake", za začetek tiste, ki v dolgoletni karieri niso utegnili spisati niti učbenikov, ki pokrivajo njihova področja.
Sicer pa slovenski mediji popolnoma ustrezajo preferencam potrošnikov. Zakaj bi mediji plačevali kvalitetne novinarje, če pa Slovenci v medijih zasledujejo samo ceneno nastopaštvo.

 
Prekleto res! *****

Na zagrebškem ETFu je njega dni bil pogoj za napredovanje v višje zvanje tudi to, da se napiše skripta ali učbenik za študente. V Sloveniji? Še vedno trogamo staro literaturo in je dokaj pogost pojav, da profesor za lasten učbenik (ki ga že dolgo ni v knjigarnah) resignirano dovoli fotokopiranje.

Predlagam, da Kos povračilno ,zaradi izrabe uradnega položaja toži JJ , ker je nezakonito deloval kot predsednik Vlade RS IN KLJUB MNENJEM PROTIKORUPCIJKE KOMISIJE NI UKREPAL proti ministrom svoje vlade, ki so brez javnih razpisov sklepali pogodbe, ki so spreminjali merila med razpisi, ki so protizakonito kadrovali, ki so nezakonito porabljali davkoplačevalski denar...

lecner je napisal(a):

"Napake" zakonodaje rešuje celotno sodstvo (in ostali) v najširšem smislu, če s tem misliš na oblikovanje sodne prakse. Verjetno bi bilo prav, da bi največjo iniciativo pri oblikovanju enotne prakse prevzelo Vrhovno sodišiče (kot najvišji organ rednega sodstva). Ker tega ne počne v dovoljšni meri, mora njegovo funkcijo deloma opravljati US (ali je običajno, da je US založeno s prekrškovnimim zadevami?!).

Kakšno je tvoje stališče do tega vprašanja?

Sodne napake popravlja Višje in Vrhovno sodišče, napake zakonodaje pa Ustavno. Žal pa Višje in Vrhovno sodišče na napake samo opozarjata, tako se ista zadeva obravnava večkrat z istimi ljudmi, ki niso sposobni zadeve niti videti niti razumeti drugače, zato se vrtimo v krogu. Dela se sizifovo delo. Zaostanki pa čakajo na boljše čase, ko se bodo Višji in Vrhovni sodniki čutili kompetentne presoditi zadevo sam in ne bodo vračali dela neopravljenega nazaj na nižja sodišča.

Naši zakoni so spisani nestrokovno. Celotno pravo je obtičalo v komunizmu. Veliko poštenih sodnikov pa v takih razmerah ne želi opravljati svojega dela, kajti dobro vedo, da producirajo samo krivico. Prekrški so postranska zadeva.

Ustavno sodišče je najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic pri nas. Celotno sodstvo in ustava sta potrebna korenite prenove.  

se motiš - Ustavno sodišče je najvišji organ sodne oblasti za varstvo človeklovih NE pravic pri nas !

cinq je napisal(a):
se motiš - Ustavno sodišče je najvišji organ sodne oblasti za varstvo človeklovih NE pravic pri nas !

 Sedi, pet!

vuksan je napisal(a):

 Bistvo tega kar je Ude vprašal je bilo: ali mi domneva nedolžnosti preprečuje, da izrazim osebno mnenje, da je nekdo storil kaznivo dejanje (pa je zastaralo, postopek ustavljen, itd...). Moje osebno mnenje nima zveze s kazenskim postopkom. Ob primernih varovalkah ( neke podlage moraš imeti za tako izjavo )-zakaj ne?

 To ne velja samo za Janšo. Nenazadnje lahko ti tako svobodno izražaš mnenje, da je neki major Mitja storil kazniva dejanja leta 1945...

 
Se strinjam ...

in kaj je navedel kot podlago za svojo izjavo?

J je lopov.

lecner je napisal(a):


1) Ustavni sodniki niso Sloveniji prislužili nobene klofute. Nasprotno, US je bilo pri svojem delu vedno omejeno, ker je moralo popravljati napake (in to še vedno počne), do katerih v okviru rednega sojenja ne bi smelo prihajati.

2) Ustava ne daje US nobenih pristojnosti, da bi slednje sklofutalo redna sodišča. Nasprotno, US je vezano na Zakon (o US) in ta določa kriterije, kdaj je podan pravni interes za obravnavo konkretne zadeve. ESČP je najprej "oklevalo", nato pa začelo "kaznovati" Slovenijo, ker je bilo pri opredeljevanju kriterijev glede izpolnjenosti pravnega interesa bolj elastično (oblikuje jih neposredno na podlagi konvencije).

3) PF LJ bi lahko "nogirala" številne druge "strokovnjake", za začetek tiste, ki v dolgoletni karieri niso utegnili spisati niti učbenikov, ki pokrivajo njihova področja.
Sicer pa slovenski mediji popolnoma ustrezajo preferencam potrošnikov. Zakaj bi mediji plačevali kvalitetne novinarje, če pa Slovenci v medijih zasledujejo samo ceneno nastopaštvo.

 
Ti sodbe Lukenda sploh prebral nisi :))

(priporočam jo v branje v kombinaciji s sodbo Belinger, pa kakšen textbook o načelu izčrpanja notranjih pravnih sredstev tudi ...)

sicer pa si tipičen tiskarski črkobralček, ki sicer s peno na ustih braniš lik in delo, ampak kakšnega subtilnega namiga (recimo tistega od BMZ, da pozitivisti živite v samoprevari, da je možno v naprej in abstracto rešiti vse življenjske probleme) pa pač nisis sposoben razumeti

shaman je napisal(a):


Zakaj relativiziraš?

Kaj praviš na ta niz dogodkov:

1) Hepening znotraj obdobja 45™: Komunajzarji dizajnirajo in potem do zadnje podrobnosti perfektuirajo komunajzer zakonodajo.

2) Leta 1992 jo zgolj prevedejo na novo matriko, a ostanejo vse krucijalne zadeve nespremenjene, le implemetacija, recimo uravnilovke, je tokrat izvedena preko davkoprispevkovne superprogresije, implementacija komunajzer nomenklaturne elite se pa tokrat razdeli v dve sorti - rdeče tajkune in večne člane parlamenta (seveda tudi doživljenjske sodnike, sinekurne in druge državne uslužbence po liniji pripadnosti paradajz politični provinijenci, ipd...)

Celo večstrankarstvo nategnejo tako, da sproducirajo bolj ali manj kup KPS derivatnih strank nastalih iz med seboj v krucijalnih zadevah nerazličnih frakcij partije.

3) Leta 2004 vlada Janeza Janše (Ali kot jo ti imenuješ, napačno seveda, "ta farška", se ne dotakne niti enega krucijalnega zakona, pač pa se ukvarja izključno z nalepkami in vinjetami. Vse kar v življenju nacije šteje ostane nedotaknjeno. Prijazno obdržijo komunajzer dizjan vsega pomembnega v družbi.

4) Leta 2008 vlada komunajzarjev iz rodu Pravoverni™ znova prevzame oblast, kjer jo v vseh krucijalnih in zares pomembnih segmentih čaka njena pristna komunajzer zakonodaja, ki se jo, kot že rečeno, JJ prijazno, ni niti dotaknil.

Temu se reče kontinuiteta tekovin revolucije oz. kakor murglski škratek rad oznani naciji, nedotaknjenost vrednot, komunajzer vrednot seveda.

P.S. Naj te ne zapeljejo kozmetične spremembe v šolstvu, kajti tudi tam se nič krucijalnega oz. zares bistvenega ni spremenilo. Predvsem so pa ravnatelji in učitelji še vedno 99,9% krvavo-rdeči.

LP shaman

1.) - ne relativiziram ampak pravilno integriram;

2.) - vlade Janeza Janše jaz nisem nikoli (po)imenoval "ta farška";

3.) - na tisti niz dogodkov, ki tangirajo tebe ne pravim ničesar, ker je še vedno preveč nerešenih ali pod preprogo "pospravljenih" oziroma še vedno skritih & gnilih tistih, ki tangirajo mene ; pa brez zamere ! ...


                 &n bsp;       &nbs p;                 &n bsp;       &nbs p;                 &n bsp;       &nbs p;                 &n bsp;       &nbs p;       lp.

0219K21 je napisal(a):

 Temper, temper, Pavel!

Predno do konca obrcaš (ali obrcate) Iustitio predlagam, da le upoštevaš, da je stara (kar zadeva zahodno civilizacijo, oz. tki. kontinentalni pravni sistem) vsaj 2,5 tisoč let. Tja od "Zakonika dvanajstih plošč" pa naprej.

S tem ne želim metati v nič tki. "ljudsko pravico" (btw: tki. "ljudska pravica" je navadno sopomenka linč in/ali revolucijo, a tem so še najbližje šerijatsko pravo in glej-glej "common law" oz. anglosaksonski pravni sistem), ampak mešat žabe in babe pa le ne kaže razglašat na ves glas.

Ni napak, če česa kdo ne razume ali razume po svoje. Napak je, če pričakuje, da se bo ves svet obrnil okrog zaradi njega. To je pot tlakovana s veliko frustracij.

A ja, nam najbližja pravna sistema (Avstrije in Nemčije) bi te potem takem še bolj razočarala. Da o direktivah in uredbah, ki prihajajo iz Bruslja niti ne izgubljam besed.

 
Ljudska pravica označuje perverzijo, ki ji pri nas pravimo pravna država - vključno s tistim s čimer si i tule žugal, in kar me je potegnilo v debato, da bo nekdo, ki se je poslužil  pravnega sredstva že videl kaj pomeni tavanje po hodnikih slovenske nedojebane tete Juste.

Pravna sistema Avstrije in Nemčije slovenskemu tiskarstvu ljudske pravice nista prav nič blizu. Poskusi kakšnemu Nemcu ali Avstrijcu groziti z argumentom, da bo njegov primer ležal nekaj let v predalu ...

EdiSce je napisal(a):

 
Ti sodbe Lukenda sploh prebral nisi :))

(priporočam jo v branje v kombinaciji s sodbo Belinger, pa kakšen textbook o načelu izčrpanja notranjih pravnih sredstev tudi ...)

sicer pa si tipičen tiskarski črkobralček, ki sicer s peno na ustih braniš lik in delo, ampak kakšnega subtilnega namiga (recimo tistega od BMZ, da pozitivisti živite v samoprevari, da je možno v naprej in abstracto rešiti vse življenjske probleme) pa pač nisis sposoben razumeti

Glede na to, da pišeš stvari o katerih očitno ne veš prav veliko, brez nepotrebnega nastopaštva pa ne shajaš najbolje, ti bom na karatko pojasnil v čem se tvoje razumevanje "evropskega klofutanja" sovenskega sodstva ne ujema z realnostjo.

1) Ustavna sodišča so pač vezana na sistem zakonsko določenih pogojev, ko gre za presojanje izčrpanosti pravnega interesa (pritožnika), čeprav vseh življenjskih problemov res ni mogoče rešiti v naprej in abstraktno (mimogrede - izražaš se kot kak falirani študent, ki je svojo eskapado na tiskarni ljudske pravice zakjlučil že v prvem letniku). Pri tem ne gre za kak poseben pravni pozitivizem, pač pa za spoštovanje načela pravne države.
Kriteriji se pri ESČP nekoliko spremenijo, vendar ne zato, ker bi slednje odpravilo s "pozitivističnimi samoprevarami", pač pa iz povsem pragmatičnega razloga - raznolikosti pravnih sistemov glede  (notranje) izčrpanosti pravnih sredstev, ki jih obravnava.

Če probematike ne bi poznal samo iz časopisov tipa Reporter, Demokracija, Slovenski tednik, etc., bi vedel, da ESČP v praksi pravni interes presoja po kriterijih:
- ki jih dokazuje država (kršiteljica); učinkovitost ter ali je p.s. pritožniku na voljo
- ki jih dokazuje pritožnik; izčrpanost

Upam, da si razumel čemu je gornje namenjeno - tvoji domnevi, da bi US moralo oklofutati redno sodstvo.

2) V zadevi Lukenda je ESČP ugotovilo, da v Sloveniji ni bilo na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko pritožiki dosegli pospešitev postopka, s tem pa je prišlo do kršitve njihove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Za tem je Državni zbor sprejel zakon, kakopak o  varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, v katerem je uvedel nadzorstveno pritožbo. Kaj se je s tem spremenilo? Nič, sodni zaostanki so ostali isti (s tem institutom se bodo samo časovno prerazporejali), ESČP pa je že v zadevi Grzinčič ugotovilo, da je Slovenija s sprejetjem ZVPSBNO to problematiko ustrezno uredila (skratka uvedla učinkovite mehanizme, ki preprečujejo kršitev pravice do sojenja v razumnem roku). Od tedaj dalje so začele vse zadeve padati "kot po tekočem traku" in za nekaj nepomembnih slovenskih pravnikov (si morda ti med njimi?), se je odlična tržna niša zaprla.

3) Za konec bi te želel opozoriti, da si se z navajanjem primera Belinger oddaljil od prava in pristal na tiru cenenega političnega nastopaštva. Očitno misliš, da je šlo v tej zadevi za sklepanje "poravnav" z namenom prikrivanja nedela slovenskega US, vendar se motiš. ESČP je ugotovilo, da ustavna pritožba ni učinkovito pravno sredstvo, torej takšno, da bi bilo z njim v praksi mogoče preprečiti ali odpraviti kršitev konkretne pravice, ne pa, da je US neučinkovito (ker ni oklofutalo rednega sodstva). Zamešal si med očitkom, ki ga je ESČP naslovilo na slovensko zakonodajo (oz pravni sistem kot celoto) in očitkom za katerega meniš, da bi ga moralo nasloviti na US.

Pri vsem skupaj me najbolj zabava tvoja vehemenca, s katero po forumu Financ trosiš očitke o pravnem pozitivizmu, sam pa nisi prerasel še niti faze, v kateri bi moral osvojiti vsaj osnovno pravno terminologijo.

Pia je napisal(a):

Sodne napake popravlja Višje in Vrhovno sodišče, napake zakonodaje pa Ustavno. Žal pa Višje in Vrhovno sodišče na napake samo opozarjata, tako se ista zadeva obravnava večkrat z istimi ljudmi, ki niso sposobni zadeve niti videti niti razumeti drugače, zato se vrtimo v krogu. Dela se sizifovo delo. Zaostanki pa čakajo na boljše čase, ko se bodo Višji in Vrhovni sodniki čutili kompetentne presoditi zadevo sam in ne bodo vračali dela neopravljenega nazaj na nižja sodišča.

Naši zakoni so spisani nestrokovno. Celotno pravo je obtičalo v komunizmu. Veliko poštenih sodnikov pa v takih razmerah ne želi opravljati svojega dela, kajti dobro vedo, da producirajo samo krivico. Prekrški so postranska zadeva.

Ustavno sodišče je najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic pri nas. Celotno sodstvo in ustava sta potrebna korenite prenove.  

1) Očitno boš morala sodne in zakonodajne napake definirati, saj tvojim utemeljitvam ni več mogoče slediti.

Instančno sojenje bi moralo prevzeti odgovornost v svoje roke tako, da bi samo iskristaliziralo dovolj razumljive kriterije in merila, torej standarde, ki bi določali katere zadeve naj se kasira oziroma reformira. Morda bi bilo koristno, da bi počasi opustili dobro uveljavljeno mantro, da je za vse zaostanke krivo instančno sodstvo, ker se otepa svojih reformatornih poolbastil - potrebno je poiskati ustrezno ravnotežje.
Nenazadnje bi lahko na celotno zadevo gledali tudi iz nekoliko drugačnega zornega kota - kaj če se težave pojavljajo na začetku "prebavnega trakta", pri sojenju na prvi stopnji ali celo prej (pri odvetnikih, tožilcih in celo policiji oz. prekrškovnih organih - čeprav (zelo zmotno) meniš, da so prekrški postranska zadeva). Če se torej omejimo na sodstvo; ali si prepričana, da sodniki na prvi stopnji dovolj resno opravljajo svoje delo in sprejemajo odločitve, za katere so pripravljeni zastaviti svoje ime, ugled, etc., ali delujejo bolj na ravni aparatov, ki poskušajo čim več sodb preprosto prepisati en od drugega, pri čemer upajo, da njihovi izdelki ne bodo razveljavljeni.

2) Velika večina zadev, ki se obravnava na sodiščih, je politično nekonfliktnih, zato bi se počasi lahko začeli spraševati nekaj drugega - morda je pa v komunizmu, bolj kot pravo, ostal pravni občutek povprečnega Slovenca. Prepričan sem, da bi empirične študije lahko pokazale, da so bile sodbe slovenskih sodišč pred II. svetovno vojno povsem v toku s tedanjim razvojem pravne znanosti (v širšem, evropskem prostoru) in so, v vseh politično nekonfliktnih zadevah, takšne ostale celo po uvedbi čistega komunizma (seveda to ne more veljati denimo za gospodarsko pravo, če je bilo uvedeno samupravljanje ali kazensko pravo, ko je šlo za monitrane procese, večina institutov pa se, po naravi stvari, vsebinsko ni mogla bistveno spremeniti), po osamosvojitvi je bilo sojenje (seveda v politično nekonfliktnih zadevah) zgolj očiščeno nepotrebnih pridevnikov in postavljeno nazaj na stare tirnice. Morda bo pri tem "iskanju izgubljenega časa"  še nekaj let tavalo po močvirju, vendar pa se bo na koncu gotovo našlo. Drugo pa je vprašanje slovenskega "malega človeka", tega hlapca Jerneja in njegovega pravnega občutka. Kdaj se bo slovenski potrošnik naučil brati kvalitetne časopise, kdaj bo slovenski volilec izbral stranko, ki bo končno zastopala njegove interese, kdaj bo torej Slovenec ugotovil, da je komunizma konec - za vedno, čeprav se mnogim kolca po njemu.

p.s. Sicer pa bi te želel opozoriti, da je tvoje zapise težko komentirati.  Dvomim, da je pravo znanost, ki jo boš lahko absolvirala na forumu Financ. 





 

Ne razumem vašega obtoževanja v tistem delu, kjer trdite, da so slovenski mediji skromno tiho in si ne drznejo "govoriti" o tem Kosu. Mediji so v zadnjih štirih letih najmanj stokrat "govorili" (pisali) o Kosu in o krčevitih poskusih JJ in vladne koalicije, da bi Kosovo komisijo ukinili. V tem prizadevanju je JJ "popušil, ker komisija še vedno deluje.
O tem, da je priplezal" na čelo Evropske komisije... pa  tole: tam jih ne briga, kakšne "barve" je kdo, ampak kakšen je kot strokovnjak. Zato štejem to dejstvo kot slovenski uspeh in nekaj, česar taki, kot ste vi in JJ niste sposobni. On svoje stranke še v evropsko združenje socialnih demokratov ni bil sposoben včlaniti.... 

EdiSce je napisal(a):

 
Ljudska pravica označuje perverzijo, ki ji pri nas pravimo pravna država - vključno s tistim s čimer si i tule žugal, in kar me je potegnilo v debato, da bo nekdo, ki se je poslužil  pravnega sredstva že videl kaj pomeni tavanje po hodnikih slovenske nedojebane tete Juste.

Pravna sistema Avstrije in Nemčije slovenskemu tiskarstvu ljudske pravice nista prav nič blizu. Poskusi kakšnemu Nemcu ali Avstrijcu groziti z argumentom, da bo njegov primer ležal nekaj let v predalu ...

 
Ali je kakšen poseben razlog, da bi njegove ovadbe in tožbe sodišča morala obravnavati po hitrem postopku?

Popolnoma pravilno, da JJ toži Kosa.
Naj se nauči manir. Te med spodobnimi ljudmi veljajo vedno, tudi v politiki in tudi v predvolilnem času.
Sicer pa je afera Patria velika sramota slovenske leve(?) politike in kot taka bo šla v zgodovino.

KOS zapri kljun in odjebi! Ce si gobec stegoval v oddaji, pa ga daj se sedaj in pokazi na podlagi cesa si ga stegoval. Ce tega ne nameravas te naj pa Jansa olupi za par deset tisocakov na sodiscu. Povsem prav ima. Tudi meni bi slo na k...., da neki "koji k.... si ti" faflja o meni lazi.

lecner je napisal(a):

1) Očitno boš morala sodne in zakonodajne napake definirati, saj tvojim utemeljitvam ni več mogoče slediti.

Instančno sojenje bi moralo prevzeti odgovornost v svoje roke tako, da bi samo iskristaliziralo dovolj razumljive kriterije in merila, torej standarde, ki bi določali katere zadeve naj se kasira oziroma reformira. Morda bi bilo koristno, da bi počasi opustili dobro uveljavljeno mantro, da je za vse zaostanke krivo instančno sodstvo, ker se otepa svojih reformatornih poolbastil - potrebno je poiskati ustrezno ravnotežje.
Nenazadnje bi lahko na celotno zadevo gledali tudi iz nekoliko drugačnega zornega kota - kaj če se težave pojavljajo na začetku "prebavnega trakta", pri sojenju na prvi stopnji ali celo prej (pri odvetnikih, tožilcih in celo policiji oz. prekrškovnih organih - čeprav (zelo zmotno) meniš, da so prekrški postranska zadeva). Če se torej omejimo na sodstvo; ali si prepričana, da sodniki na prvi stopnji dovolj resno opravljajo svoje delo in sprejemajo odločitve, za katere so pripravljeni zastaviti svoje ime, ugled, etc., ali delujejo bolj na ravni aparatov, ki poskušajo čim več sodb preprosto prepisati en od drugega, pri čemer upajo, da njihovi izdelki ne bodo razveljavljeni.

2)  Velika večina zadev, ki se obravnava na sodiščih, je politično nekonfliktnih, zato bi se počasi lahko začeli spraševati nekaj drugega - morda je pa v komunizmu, bolj kot pravo, ostal pravni občutek povprečnega Slovenca. Prepričan sem, da bi empirične študije lahko pokazale, da so bile sodbe slovenskih sodišč pred II. svetovno vojno povsem v toku s tedanjim razvojem pravne znanosti (v širšem, evropskem prostoru) in so, v vseh politično nekonfliktnih zadevah, takšne ostale celo po uvedbi čistega komunizma (seveda to ne more veljati denimo za gospodarsko pravo, če je bilo uvedeno samupravljanje ali kazensko pravo, ko je šlo za monitrane procese, večina institutov pa se, po naravi stvari, vsebinsko ni mogla bistveno spremeniti), po osamosvojitvi je bilo sojenje (seveda v politično nekonfliktnih zadevah) zgolj očiščeno nepotrebnih pridevnikov in postavljeno nazaj na stare tirnice. Morda bo pri tem "iskanju izgubljenega časa"  še nekaj let tavalo po močvirju, vendar pa se bo na koncu gotovo našlo. Drugo pa je vprašanje slovenskega "malega človeka", tega hlapca Jerneja in njegovega pravnega občutka. Kdaj se bo slovenski potrošnik naučil brati kvalitetne časopise, kdaj bo slovenski volilec izbral stranko, ki bo končno zastopala njegove interese, kdaj bo torej Slovenec ugotovil, da je komunizma konec - za vedno, čeprav se mnogim kolca po njemu.

p.s. Sicer pa bi te želel opozoriti, da je tvoje zapise težko komentirati.  Dvomim, da je pravo znanost, ki jo boš lahko absolvirala na forumu Financ. 

lecner je napisal(a):

"Napake" zakonodaje rešuje celotno sodstvo (in ostali) v najširšem smislu, če s tem misliš na oblikovanje sodne prakse. Verjetno bi bilo prav, da bi največjo iniciativo pri oblikovanju enotne prakse prevzelo Vrhovno sodišiče (kot najvišji organ rednega sodstva). Ker tega ne počne v dovoljšni meri, mora njegovo funkcijo deloma opravljati US (ali je običajno, da je US založeno s prekrškovnimim zadevami?!).

Kakšno je tvoje stališče do tega vprašanja?

Vedno lahko oporekam nekomu, ki misli, da je Vrhovno sodišče najvišji sodni organ, pazi!, rednega sodstva. 

Kakšno pa je izredno sodstvo?

Poznamo izredna pravna sredstva, nikakor pa ne izrednega sodstva! S takim znanjem pa res ne moreš debatirati o pravu niti na forumu Financ, žal. Pa če si še tako prepričan o svoji pomembnosti.

Sodni zaostanki niso nastali zaradi pregovornega tožarjenja Slovencev. Slovenci se ne tožarimo nič več kot drugi narodi. To je demagogija tistih sodnih organov, ki ne znajo, zmorejo ali nočejo opravljati svojega dela. In ti so v večini. Sodni zaostanki so nastali zardi naših sodnih postopkov, ki predpisujejo, da se ista zadeva ob pritožbi obravnava vsaj trikrat.

Drugi sodni sistemi takega trošenja časain denarja ne poznajo. Pri nas pa so namerno oblikovali tak sodni postopek, saj so naše pravice do poštenega sodstva le navidezne.

Pa še nekaj je. Sodni zaostanki so nastali, ker je tako nekomu zelo, zelo odgovarjalo. Zato niti približno ni res, da so na sodišču politično nekonfliktni primeri, karkoli že to pomeni. Večina tožb, poznam jih kar nekaj, leži na sodiščih namerno. Ogromno teh tožb je od naših slavnih politikov ali njihovih prijateljevin znancev. Te tožbe so ležale leta in leta v sodniških predalih, in čakale boljših časov. Vsebujejo pa vse od obrekovanja do takih in drugačnih dolžnikov.
 Zakaj sodniki omogočijo, da nek politik dolguje zavarovalnici celo desetletje več milijonov in tožba še dandanes mirno čaka na sodno razpravo, obenem pa ima ta isti politik premoženje vredno veliko več kot nekaj milijonov, če ne zaradi političnih interesov?

Drugi problem so banke. Zavlačevale so vse sodne procese, ker so hotele potegniti iz dolgov čim več. Vsi so se trudili, da sodne izterjave ostanejo čim dlje nerešene, saj so si meli roke ob gromozanskih obrestih, ki jim bodo pripadale. Pa ne samo obresti, vsi so vedeli, da bodo ljudje na koncu sodnega postopka ostali brez vsega. V čigavem interesu pa je to bilo in še je pa tako vemo, sigurno ne pravne države, ki skrbi za vse svoje državljane. Sedaj, ko je nastopila kriza in so nepremičnine vsak dan manj vredne, pa so banke in sodišča, njihovi pokorni služabniki, pohiteli reševati primere izterjav. Naprej zgodbo že poznamo.

Samo še nekaj, pa debato o tem s teboj zaključim, ker si mi že stokrat dokazal, da te debata ne zanima. Ti hočeš blesteti. Si kot bleščice na obleki, svetleč in cenen, hočeš preusmeriti pozornost drugam.

Ustavni sodniki bi morali, po mojem mnenju preprečiti sprejem zakonov, ki ne ustrezajo ustavi, že po svoji službeni dolžnosti. Toraj bi morali spremljati novo zakonodajo. O tem pri nas lahko samo sanjamo.

0219K21 je napisal(a):

 
Ali je kakšen poseben razlog, da bi njegove ovadbe in tožbe sodišča morala obravnavati po hitrem postopku?

 
Nihče ne zahteva obravnave po hitrem postopku, temveč naj se hitrost postopkov obravnavanja prilagodi hitrosti, kot jo imajo avstrijska in nemška sodišča za navadne zadeve.

Saj sam trdiš, da je slovenski pravni sistem najbolj podoben avstrijskemu oz. nemškemu. :))

lecner je napisal(a):

Glede na to, da pišeš stvari o katerih očitno ne veš prav veliko, brez nepotrebnega nastopaštva pa ne shajaš najbolje, ti bom na karatko pojasnil v čem se tvoje razumevanje "evropskega klofutanja" sovenskega sodstva ne ujema z realnostjo.

1) Ustavna sodišča so pač vezana na sistem zakonsko določenih pogojev, ko gre za presojanje izčrpanosti pravnega interesa (pritožnika), čeprav vseh življenjskih problemov res ni mogoče rešiti v naprej in abstraktno (mimogrede - izražaš se kot kak falirani študent, ki je svojo eskapado na tiskarni ljudske pravice zakjlučil že v prvem letniku). Pri tem ne gre za kak poseben pravni pozitivizem, pač pa za spoštovanje načela pravne države.
Kriteriji se pri ESČP nekoliko spremenijo, vendar ne zato, ker bi slednje odpravilo s "pozitivističnimi samoprevarami", pač pa iz povsem pragmatičnega razloga - raznolikosti pravnih sistemov glede  (notranje) izčrpanosti pravnih sredstev, ki jih obravnava.

Če probematike ne bi poznal samo iz časopisov tipa Reporter, Demokracija, Slovenski tednik, etc., bi vedel, da ESČP v praksi pravni interes presoja po kriterijih:
- ki jih dokazuje država (kršiteljica); učinkovitost ter ali je p.s. pritožniku na voljo
- ki jih dokazuje pritožnik; izčrpanost

Upam, da si razumel čemu je gornje namenjeno - tvoji domnevi, da bi US moralo oklofutati redno sodstvo.

2) V zadevi Lukenda je ESČP ugotovilo, da v Sloveniji ni bilo na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko pritožiki dosegli pospešitev postopka, s tem pa je prišlo do kršitve njihove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Za tem je Državni zbor sprejel zakon, kakopak o  varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, v katerem je uvedel nadzorstveno pritožbo. Kaj se je s tem spremenilo? Nič, sodni zaostanki so ostali isti (s tem institutom se bodo samo časovno prerazporejali), ESČP pa je že v zadevi Grzinčič ugotovilo, da je Slovenija s sprejetjem ZVPSBNO to problematiko ustrezno uredila (skratka uvedla učinkovite mehanizme, ki preprečujejo kršitev pravice do sojenja v razumnem roku). Od tedaj dalje so začele vse zadeve padati "kot po tekočem traku" in za nekaj nepomembnih slovenskih pravnikov (si morda ti med njimi?), se je odlična tržna niša zaprla.

3) Za konec bi te želel opozoriti, da si se z navajanjem primera Belinger oddaljil od prava in pristal na tiru cenenega političnega nastopaštva. Očitno misliš, da je šlo v tej zadevi za sklepanje "poravnav" z namenom prikrivanja nedela slovenskega US, vendar se motiš. ESČP je ugotovilo, da ustavna pritožba ni učinkovito pravno sredstvo, torej takšno, da bi bilo z njim v praksi mogoče preprečiti ali odpraviti kršitev konkretne pravice, ne pa, da je US neučinkovito (ker ni oklofutalo rednega sodstva). Zamešal si med očitkom, ki ga je ESČP naslovilo na slovensko zakonodajo (oz pravni sistem kot celoto) in očitkom za katerega meniš, da bi ga moralo nasloviti na US.

Pri vsem skupaj me najbolj zabava tvoja vehemenca, s katero po forumu Financ trosiš očitke o pravnem pozitivizmu, sam pa nisi prerasel še niti faze, v kateri bi moral osvojiti vsaj osnovno pravno terminologijo.

 
Saj bi ti lahko odgovoril tudi s pozitivističnim argumentom, da je ustavno sodišče vezano tudi na ratificiarne mednarodne konvencije in njene razlage .... ter da Lukenda glede sojenja v razumnem roku ne postavlja nobenega novega pravnega standarda, ki ga ESČP že ne bi poznal.

Problem je, da teh standardov niso poznali slovenski škrlatniki.

EdiSce je napisal(a):

 
Nihče ne zahteva obravnave po hitrem postopku, temveč naj se hitrost postopkov obravnavanja prilagodi hitrosti, kot jo imajo avstrijska in nemška sodišča za navadne zadeve.

Saj sam trdiš, da je slovenski pravni sistem najbolj podoben avstrijskemu oz. nemškemu. :))

 A sem povedal kaj spornega?!

Če sem primerjal naš pravni sistem s nemškim in avstrijskim še nisem ocenjeval hitrosti s katerim se zadeve dogajajo.

Hitrost je šla v franže ob prvi sodni reformi in do danes se ni stanje vrnilo na sprejemljivo.

Prav gotovo našega sistema ne gre primerjati s pravnimi sistemi, ki izvirajo iz "common law" ali celo s šeriatskimi pravnimi sistemi.

Ko omenjam leta pravdanja potem imam v mislih le dejstva in nikakor ne privoščljivost ali nevoščljivost. Dejstvo je, da pač zadeve na naših sodiščih trajajo nedopustno dolgo.