tmatej je napisal(a):

S tistim capacitorjem (EEstor) je baje tako, da se vedno ne obstaja delujoc prototip in se pojavlja vedno vec domnev, da gre za raco.

 Načelno je to izvedljivo. Ideji, da bi večje količine energije shranjevali v kondenzatorje, so se še pred desetletjem samo režali, sedaj pa ne zgleda več tako odbita. Problema sta tu dva

- Kapaciteta. Ta se je po zaslugi novih dielektrikov (predvsem tantal) zadnje čase precej povečala. Kondenzatorji so se dosedaj uporabljali skoraj izključno v elektroniki, pri procesiranju raznoraznih signalov, kjer je izredno važna linearnost in temu ustrezna je bila tudi izbira dielektrikov. Če linearnost, ki je pri shranjevanju energije popolnoma nevažna, žrtvuješ na račun večje kapacitivnosti, lahko tu v principu precej pridobiš.

- Stabilizacija napetosti. Svoje čase praktično nerešljivo, danes pa malenkost, po zaslugi napredka na področju močnostne elektronike.

Kondenzatorji bi bili dosti boljši od akumulatorjev, ker ni omejitve števila polnilnih ciklov, izgube pa so bistveno manjše. Zaradi tega se definitivno splača še naprej brcat v tej smeri.

mataj je napisal(a):

 Načelno je to izvedljivo. Ideji, da bi večje količine energije shranjevali v kondenzatorje, so se še pred desetletjem samo režali, sedaj pa ne zgleda več tako odbita. Problema sta tu dva

- Kapaciteta. Ta se je po zaslugi novih dielektrikov (predvsem tantal) zadnje čase precej povečala. Kondenzatorji so se dosedaj uporabljali skoraj izključno v elektroniki, pri procesiranju raznoraznih signalov, kjer je izredno važna linearnost in temu ustrezna je bila tudi izbira dielektrikov. Če linearnost, ki je pri shranjevanju energije popolnoma nevažna, žrtvuješ na račun večje kapacitivnosti, lahko tu v principu precej pridobiš.

- Stabilizacija napetosti. Svoje čase praktično nerešljivo, danes pa malenkost, po zaslugi napredka na področju močnostne elektronike.

Kondenzatorji bi bili dosti boljši od akumulatorjev, ker ni omejitve števila polnilnih ciklov, izgube pa so bistveno manjše. Zaradi tega se definitivno splača še naprej brcat v tej smeri.

 
Vsi proizvajalci avtomobilov v tem tenutku stavijo na Li-ionske baterije (razen Toyote, ki se jih skrivnostno otepa a dvomim, da bodo iz rokava potegnili ultra capacitorje). O kondenzatorjih razmisljajo le kot dodatku bateiji za boljsi izkoristek regenerativnega zaviranja.
Baterija s podobnimi lastnostmi (skoraj neomejeno stevilo ciklusov s polnjenjem od 0-100%) je v tem trenutku Atairnanova Nanosafe baterija, ki pa je pregresno draga (okoli $75k za 50kWh).