Opaziti je, da je Nanosolar zacel z cisto resno proizvodnjo svojega CIGS filma.
Po zdaj znanih podatkih naj bi bil izkoristek takega PV-ja okoli 15% (20% v laboratoriju), proizvodni stroski pa naj bi bili nekje $0.3/W.

Zanimiva je informacija, da bo zaenkrat Nanosolar svoje izdelke prodajal le "zanesljivim kupcem" z "visoko ograjo okoli svojega posestva". Iz tega sklepam, da je zadeva tehnolosko precej enostavna in Nanosolar zivi v strahu, da bi Kitajci tehnologijo printanja prehito spravili na $0.1/W ter poplavili trg.

Ker sem kemijski laik me zanima, kako v praksi izgleda "Copper indium gallium selenide" (s slovenskim prevodom ne bom tvegal) spraviti obliko, da je primerna za printanje na nacin, da ohrani svoje PV lastnosti?

Predvidevam, da je na tem forumu nekaj ljudi, ki se na to spoznajo in bi si zelel zvedeti kaj vec.

Anyone?

tmatej je napisal(a):
Opaziti je, da je Nanosolar zacel z cisto resno proizvodnjo svojega CIGS filma.
Po zdaj znanih podatkih naj bi bil izkoristek takega PV-ja okoli 15% (20% v laboratoriju), proizvodni stroski pa naj bi bili nekje $0.3/W.

Zanimiva je informacija, da bo zaenkrat Nanosolar svoje izdelke prodajal le "zanesljivim kupcem" z "visoko ograjo okoli svojega posestva". Iz tega sklepam, da je zadeva tehnolosko precej enostavna in Nanosolar zivi v strahu, da bi Kitajci tehnologijo printanja prehito spravili na $0.1/W ter poplavili trg.

Ker sem kemijski laik me zanima, kako v praksi izgleda "Copper indium gallium selenide" (s slovenskim prevodom ne bom tvegal) spraviti obliko, da je primerna za printanje na nacin, da ohrani svoje PV lastnosti?

Predvidevam, da je na tem forumu nekaj ljudi, ki se na to spoznajo in bi si zelel zvedeti kaj vec.

 
Bom poskusil po svojih močeh, čeprav je tovrstna kemija precej stran od moje. CuInGaSe2 bi lahko bila empirična formula za baker-indij-galijev di selenid. Običajno za polprevodnike je, da se meša v kristalni rešetki kovine iz različnih skupin Mendeljejevega periodnega sistema elementov. S tem dobimo npn ali pnp tip polprevodnika ( po "rešetki" se sprehajajo pozitivne ali negativne "luknje"...) Razlaga je dokaj laična, vendar upam, da zadošča.

Nanosolar je očitno uspel narediti ta polprevodnik v obliki, ki omogoča navaden nanos - "tiskanje", ki je cenejši od klasičnega vakuumske naparevanja polprevodnega sloja v Si PV. Če je to res, potem kar verjamem, da bodo drastično znižali proizvodne stroške. V tem primeru bi lahko PV postala resna alternativa za masovno proizvodnjo EE. Trajalo bo pa po mojem še kar nekaj časa, da bo zadeva toliko izpiljena, da bo postala resna alternativa. Tudi kaka polena pod noge bodo fasali. Če ne drugače, pa od etabliranih proizvajalcev klasičnih (Si) PV sistemov ali pa kar od kameltrajbarjev ( nafta).

Vendar se običajno vsak dober izum slej ali prej pojavi v masovni proizvodnji in tudi ta se bo, če so le patenti korektni. Si pa predstavljam, da potrebujejo zanesljivo varnost vsaj za čas trajanja patentov, da si lahko z monopolom povrnejo stroške razvoja, sicer je vse skupaj lahko samo dobrodelna akcija.

Ta polprevodnik je zagotovo v obliki izjemno finega prahu (  če je dimenzij nano, pomeni itak milijardinko metra oz. nivo 10 Angstremov, kar je samo pribl.3-30 kratnik premera atoma, odvisno od elementa.  1 nanometer je tudi premer nekaterih malce večjih molekul, recimo sestavljeni sladkorji....). Kako ta polprevodnik izgleda, ne vem, ker ga nisem videl, je pa zagotovo preprosto izredno fin kovinski prah, ki se ga da inkorporirat v razne emulzije ipd in s tem napraviti primernega za brizganje ( "tiskanje") tankih slojev na različne materiale.

Tako ta izum kot še nekaj drugih zanimivih s tega področja ( npr. menda odličen capacitor - kondenzator po naše, ki menda lahko shrani EE bistveno efektneje, kot Li ion baterija....) bodo najbrž ključni pri bodočem razvoju energetike in prometa.

Lep pozdrav, Purinoli

Zanimivo vprašanje je, kako je tu PN spoj sploh narejen. Ali so razločno dopirani CuInGaSe2 sloji nanešeni drug čez drugega? Kako so narejeni priključki? Mogoče zadeva dela tako, kot Schottky-jeva dioda, se pravi se PN spoj naredi na stiku med kovino in polprevodnikom.

Predstavljal bi si, da so predvsem to tiste stvari, ki bi jih proizvajalec rad skril pred konkurenco.

purinoli je napisal(a):

 
Bom poskusil po svojih močeh, čeprav je tovrstna kemija precej stran od moje. CuInGaSe2 bi lahko bila empirična formula za baker-indij-galijev di selenid. Običajno za polprevodnike je, da se meša v kristalni rešetki kovine iz različnih skupin Mendeljejevega periodnega sistema elementov. S tem dobimo npn ali pnp tip polprevodnika ( po "rešetki" se sprehajajo pozitivne ali negativne "luknje"...) Razlaga je dokaj laična, vendar upam, da zadošča.

Nanosolar je očitno uspel narediti ta polprevodnik v obliki, ki omogoča navaden nanos - "tiskanje", ki je cenejši od klasičnega vakuumske naparevanja polprevodnega sloja v Si PV. Če je to res, potem kar verjamem, da bodo drastično znižali proizvodne stroške. V tem primeru bi lahko PV postala resna alternativa za masovno proizvodnjo EE. Trajalo bo pa po mojem še kar nekaj časa, da bo zadeva toliko izpiljena, da bo postala resna alternativa. Tudi kaka polena pod noge bodo fasali. Če ne drugače, pa od etabliranih proizvajalcev klasičnih (Si) PV sistemov ali pa kar od kameltrajbarjev ( nafta).

Vendar se običajno vsak dober izum slej ali prej pojavi v masovni proizvodnji in tudi ta se bo, če so le patenti korektni. Si pa predstavljam, da potrebujejo zanesljivo varnost vsaj za čas trajanja patentov, da si lahko z monopolom povrnejo stroške razvoja, sicer je vse skupaj lahko samo dobrodelna akcija.

Ta polprevodnik je zagotovo v obliki izjemno finega prahu (  če je dimenzij nano, pomeni itak milijardinko metra oz. nivo 10 Angstremov, kar je samo pribl.3-30 kratnik premera atoma, odvisno od elementa.  1 nanometer je tudi premer nekaterih malce večjih molekul, recimo sestavljeni sladkorji....). Kako ta polprevodnik izgleda, ne vem, ker ga nisem videl, je pa zagotovo preprosto izredno fin kovinski prah, ki se ga da inkorporirat v razne emulzije ipd in s tem napraviti primernega za brizganje ( "tiskanje") tankih slojev na različne materiale.

Tako ta izum kot še nekaj drugih zanimivih s tega področja ( npr. menda odličen capacitor - kondenzator po naše, ki menda lahko shrani EE bistveno efektneje, kot Li ion baterija....) bodo najbrž ključni pri bodočem razvoju energetike in prometa.

Lep pozdrav, Purinoli

 Ej, hvala za tole.
S tistim capacitorjem (EEstor) je baje tako, da se vedno ne obstaja delujoc prototip in se pojavlja vedno vec domnev, da gre za raco.
Z Nanosolarjem je pa dugace in zato sprasujem.
Meckali so nekaj let, prejsni mesec naj bi (verjetno bolj marketinsko) odpremili prvo posiljko.
Z lobiji menda ne bojo imeli prevec problemov, ker sta ena glavnih investitorjev tega stosa googlova Page in Brin, s cisto drugacnimi motivi.
Od znanca sem dobil informacijo, da so ta teden v polno zagnali proizvodnjo.
Vse skupaj je zelo varovano in si nisem uspel ogledat niti koliko je avtov pred halo. V proizvodnji ni "sljakarjev" ampak celoten proces opravljavlja ekipa, ki je proces razvijala.

Na youtube si lahko ogledas posnetek, kako printanje zgleda v zivo (lahko pa da gre cisto za varanje protivnika..)

www.youtube.com/watc...lLKVs9oSxE

mataj je napisal(a):
Zanimivo vprašanje je, kako je tu PN spoj sploh narejen. Ali so razločno dopirani CuInGaSe2 sloji nanešeni drug čez drugega? Kako so narejeni priključki? Mogoče zadeva dela tako, kot Schottky-jeva dioda, se pravi se PN spoj naredi na stiku med kovino in polprevodnikom.

Predstavljal bi si, da so predvsem to tiste stvari, ki bi jih proizvajalec rad skril pred konkurenco.

 
To pa žal krepko presega moje znanje na tem področju. Sicer sem poslušal predmet kemija trdnega stanja, vendar >30 let nazaj in se kasneje tudi nisem nič ukvarjal s tem, posvetil sem se pač medicinski kemiji.

Predstavljam si sicer, da je bistvo izuma kar sama morfologija tega materiala, ki očitno omogoča poenostavitev izdelave PV elementov. Načinov, kako zagotovijo ustrezne priključke in seveda odvzem nastalih elektronov, je pa zagotovo znanih precej iz prejšnjih modelov in rešitev. Je pa tema zanimiva in bom zagotovo občasno vrgel en uč nanjo, ker mene te stvari tudi zanimajo.

Lep pozdrav, Purinoli

tmatej je napisal(a):

S tistim capacitorjem (EEstor) je baje tako, da se vedno ne obstaja delujoc prototip in se pojavlja vedno vec domnev, da gre za raco.

 Načelno je to izvedljivo. Ideji, da bi večje količine energije shranjevali v kondenzatorje, so se še pred desetletjem samo režali, sedaj pa ne zgleda več tako odbita. Problema sta tu dva

- Kapaciteta. Ta se je po zaslugi novih dielektrikov (predvsem tantal) zadnje čase precej povečala. Kondenzatorji so se dosedaj uporabljali skoraj izključno v elektroniki, pri procesiranju raznoraznih signalov, kjer je izredno važna linearnost in temu ustrezna je bila tudi izbira dielektrikov. Če linearnost, ki je pri shranjevanju energije popolnoma nevažna, žrtvuješ na račun večje kapacitivnosti, lahko tu v principu precej pridobiš.

- Stabilizacija napetosti. Svoje čase praktično nerešljivo, danes pa malenkost, po zaslugi napredka na področju močnostne elektronike.

Kondenzatorji bi bili dosti boljši od akumulatorjev, ker ni omejitve števila polnilnih ciklov, izgube pa so bistveno manjše. Zaradi tega se definitivno splača še naprej brcat v tej smeri.

mataj je napisal(a):
Zanimivo vprašanje je, kako je tu PN spoj sploh narejen. Ali so razločno dopirani CuInGaSe2 sloji nanešeni drug čez drugega? Kako so narejeni priključki? Mogoče zadeva dela tako, kot Schottky-jeva dioda, se pravi se PN spoj naredi na stiku med kovino in polprevodnikom.

Predstavljal bi si, da so predvsem to tiste stvari, ki bi jih proizvajalec rad skril pred konkurenco.

 
A ti mislis, da je glavni problem tukaj spoj? Zakaj bi se ta razlikoval od tistega pri navadnem naparjevanju?

mataj je napisal(a):

 Načelno je to izvedljivo. Ideji, da bi večje količine energije shranjevali v kondenzatorje, so se še pred desetletjem samo režali, sedaj pa ne zgleda več tako odbita. Problema sta tu dva

- Kapaciteta. Ta se je po zaslugi novih dielektrikov (predvsem tantal) zadnje čase precej povečala. Kondenzatorji so se dosedaj uporabljali skoraj izključno v elektroniki, pri procesiranju raznoraznih signalov, kjer je izredno važna linearnost in temu ustrezna je bila tudi izbira dielektrikov. Če linearnost, ki je pri shranjevanju energije popolnoma nevažna, žrtvuješ na račun večje kapacitivnosti, lahko tu v principu precej pridobiš.

- Stabilizacija napetosti. Svoje čase praktično nerešljivo, danes pa malenkost, po zaslugi napredka na področju močnostne elektronike.

Kondenzatorji bi bili dosti boljši od akumulatorjev, ker ni omejitve števila polnilnih ciklov, izgube pa so bistveno manjše. Zaradi tega se definitivno splača še naprej brcat v tej smeri.

 
Vsi proizvajalci avtomobilov v tem tenutku stavijo na Li-ionske baterije (razen Toyote, ki se jih skrivnostno otepa a dvomim, da bodo iz rokava potegnili ultra capacitorje). O kondenzatorjih razmisljajo le kot dodatku bateiji za boljsi izkoristek regenerativnega zaviranja.
Baterija s podobnimi lastnostmi (skoraj neomejeno stevilo ciklusov s polnjenjem od 0-100%) je v tem trenutku Atairnanova Nanosafe baterija, ki pa je pregresno draga (okoli $75k za 50kWh).

tmatej je napisal(a):

 
A ti mislis, da je glavni problem tukaj spoj? Zakaj bi se ta razlikoval od tistega pri navadnem naparjevanju?

 CuInGaSe2 je ena huda eksota od polprevodnika, kar pomeni, da je izkušenj z njegovo obdelavo bistveno manj kot pri kakem siliciju. To pomeni, da je moral proizvajalec tistih fotocelic vložiti precej lastnih raziskav v to, da je našel prave primesi za dopiranje. Te primesi pa lahko vsak zanalizira. Verjetno zaradi tega zganjajo tako paranojo, ne zaradi načina nanosa.

mataj je napisal(a):

 CuInGaSe2 je ena huda eksota od polprevodnika, kar pomeni, da je izkušenj z njegovo obdelavo bistveno manj kot pri kakem siliciju. To pomeni, da je moral proizvajalec tistih fotocelic vložiti precej lastnih raziskav v to, da je našel prave primesi za dopiranje. Te primesi pa lahko vsak zanalizira. Verjetno zaradi tega zganjajo tako paranojo, ne zaradi načina nanosa.

 
Saj to sem si mislil. Torej se morajo Kitajcki le dokopati do kaksnega odpadnega koscka, pa bo cena $0.1/W.

tmatej je napisal(a):

 
Saj to sem si mislil. Torej se morajo Kitajcki le dokopati do kaksnega odpadnega koscka, pa bo cena $0.1/W.

 Nekaj takega, ja.

Potem se pa še čudimo, da nihče noče vlagati v razvoj poceni sončnih celic :)

tmatej je napisal(a):

 Ej, hvala za tole.
S tistim capacitorjem (EEstor) je baje tako, da se vedno ne obstaja delujoc prototip in se pojavlja vedno vec domnev, da gre za raco.
Z Nanosolarjem je pa dugace in zato sprasujem.
Meckali so nekaj let, prejsni mesec naj bi (verjetno bolj marketinsko) odpremili prvo posiljko.
Z lobiji menda ne bojo imeli prevec problemov, ker sta ena glavnih investitorjev tega stosa googlova Page in Brin, s cisto drugacnimi motivi.
Od znanca sem dobil informacijo, da so ta teden v polno zagnali proizvodnjo.
Vse skupaj je zelo varovano in si nisem uspel ogledat niti koliko je avtov pred halo. V proizvodnji ni "sljakarjev" ampak celoten proces opravljavlja ekipa, ki je proces razvijala.

Na youtube si lahko ogledas posnetek, kako printanje zgleda v zivo (lahko pa da gre cisto za varanje protivnika..)

http://www.youtube.com/watch?v=ClLKVs9oSxE  
Mislim, da sam proces nanašanja ni nekaj novega ali kar bi morali skrivat. Bistvo je v samem polprevodnjiku in ostalih detaljih  celice. Upam in želim si, da bi jim uspelo.

Kar se pa tiče EEstor, je stvar še meglena, vendar se take ideje tudi ne uresničijo čez noč. Že če je pol tistega, kar pišejo, res, se bomo kmalu lepo vozili na EE, brez Li ion baterij. Malce me bega samo tisto izjemno hitro polnenje. Za 52 kWh samo 6 min pomeni, da potrebuješ moč na viru 0,5 MW. Najbrž bodo prej vmes vstavili kake demferje he he, čeprav je hitro polnenje seveda velika prednost v primerjavi z akumulatorji....

Lep pozdrav, Purinoli

purinoli je napisal(a):

 Malce me bega samo tisto izjemno hitro polnenje. Za 52 kWh samo 6 min pomeni, da potrebuješ moč na viru 0,5 MW. Najbrž bodo prej vmes vstavili kake demferje he he,

Kondenzatorje.

Kondenzator se obnaša podobno kot vzmet, tuljava kot masa, upor pa kot viskozno trenje. Iste formule, samo druge količine, namesto sile imaš napetost, namesto hitrosti pa tok.

mataj je napisal(a):

Kondenzatorje.

Kondenzator se obnaša podobno kot vzmet, tuljava kot masa, upor pa kot viskozno trenje. Iste formule, samo druge količine, namesto sile imaš napetost, namesto hitrosti pa tok.

 
Ja, se mi je zdelo, da bo šlo najbrž v kaki kaskadi. Pa še po nižji tarifi si bomo lahko napumpali štrom ponoči in ga trošili podnevi ( ne samo za avte, za skoraj vse).  Enakomerna razporeditev porabe bo morda še največja korist od tega. Kar naenkrat bo morda dovolj kapacitet za 10 let brez investicij v elektrarne.

Lep pozdrav, Purinoli

purinoli je napisal(a):

 
Ja, se mi je zdelo, da bo šlo najbrž v kaki kaskadi. Pa še po nižji tarifi si bomo lahko napumpali štrom ponoči in ga trošili podnevi ( ne samo za avte, za skoraj vse).  Enakomerna razporeditev porabe bo morda še največja korist od tega. Kar naenkrat bo morda dovolj kapacitet za 10 let brez investicij v elektrarne.

Lep pozdrav, Purinoli

Še en plus: Alternativni viri, razne fotocelice pa vetrovi pa to, bodo bistveno bolj uporabni, če in ko se bo dalo energijo iz njih na nek kulturen način shranjevati. Torej...  kaj še čakaš s tistim barijevim titanatom?   ;)  Obstaja tudi varianta z ogljikovimi nanocevkami in čisto takole, na pamet bi rekel, da bi tudi kak polimer z dolgimi in vijugastimi molekulami lahko dal dobre rezultate. Karkoli takega, ki se v električnem polju deformira.

mataj je napisal(a):

Še en plus: Alternativni viri, razne fotocelice pa vetrovi pa to, bodo bistveno bolj uporabni, če in ko se bo dalo energijo iz njih na nek kulturen način shranjevati. Torej...  kaj še čakaš s tistim barijevim titanatom?   ;)  Obstaja tudi varianta z ogljikovimi nanocevkami in čisto takole, na pamet bi rekel, da bi tudi kak polimer z dolgimi in vijugastimi molekulami lahko dal dobre rezultate. Karkoli takega, ki se v električnem polju deformira.

 
Eh, ko je pa še toliko stvari, s katerimi bi se rad ukvarjal. Zaenkrat moram kar ostati lepo priden v delu za farma industrijo, da kaj cvenka pade. Barijev titanat je izgleda ključ do super kondenuatorjev, možne so pa seveda tudi kake molekule s konjugiranimi dvojnimi vezmi med C in hetero atomi. Kar precej spojin so že našli, ki imajo kar lepo prevodnost, vendar je pri kondenzatorjih treba kaj več, kot samo (notranja) prevodnost.

Še bolj, kot to, me muči hladna fuzija, o kateri sva že malo debatirala. Tu mislim, da imam kako idejo, pa še posebej drag ta hec ni. In po svoje mi je še bližje, ker sem se veliko ukvarjal s hidrogeniranjem s kovinskimi katalizatorji, kar bi se dalo lepo vključiti v kak modificiran poskus HF. Pri katalitskem hidrogeniranju je situacija zelo zanimiva, lanska ( ali predlani) Nobelova za kemijo je bila podeljena za delo na katalizi. Npr. pri Raney niklju je zadeva zelo zanimiva. Naredijo ga tako, da leguro Al/Ni uprašijo in potem v vročem NaOH iz legure izlužijo Al, ki se topi. Ostane Ni s kavernami in ogromno površino ( ki se težko meri, ker zadeva ni, kot pri kakem aktivnem oglju....). V teh kavernah se zadržuje H2 ( iz reakcije Al + NaOH....in ta reagira. Kasneje se nadomešča iz H2, ki ga imamo v nadtlaku v avtoklavu in reakcija poteče običajno hitro in dobro. Seveda je pa sam mehanizem dosti bolj kompleksen in v prehodnih stanjih včasih vključuje tudi sam Ni. Predpostavljam pa, da je lokalno v teh kavernah lahko izjemen parcialni tlak H2 zaradi kapilarnosti in delne lokalne zaprtosti kavern. To je po mojem idealna situacija za fuzijo. Ob predpostavki, da ta lahko nastane že pri navadni Pt elektrodi ob elektrolizi D2O....

Lep pozdrav, Purinoli

Moje izkušnje s Kitajci so drugačne...ponavadi je ravno kemija njihova najšibkejša točka. Mislim, da hi-tech vohuni pridejo prej v poštev.

purinoli je napisal(a):

 
Mislim, da sam proces nanašanja ni nekaj novega ali kar bi morali skrivat. Bistvo je v samem polprevodnjiku in ostalih detaljih  celice. Upam in želim si, da bi jim uspelo.

Kar se pa tiče EEstor, je stvar še meglena, vendar se take ideje tudi ne uresničijo čez noč. Že če je pol tistega, kar pišejo, res, se bomo kmalu lepo vozili na EE, brez Li ion baterij. Malce me bega samo tisto izjemno hitro polnenje. Za 52 kWh samo 6 min pomeni, da potrebuješ moč na viru 0,5 MW. Najbrž bodo prej vmes vstavili kake demferje he he, čeprav je hitro polnenje seveda velika prednost v primerjavi z akumulatorji....

Lep pozdrav, Purinoli

 Hitro polnjenje ni vec taka eksotika.
80% polnjenja v 10 min napovedujejo prakticno vsi proizvajalci z avtomobili na trgu 2010-12. Vprasljivo je, koliko je to bolj uporabno od menjave baterije same.
1. 10 min je se vedno prevec, ce si na poti (menjava naj bi trajala 2-3 min)
2. Dvomim, da bi kdorkoli bil rad zraven avta, ko se po kablu pretaka 0.5 MW.

purinoli je napisal(a):

 
Pa še po nižji tarifi si bomo lahko napumpali štrom ponoči in ga trošili podnevi ( ne samo za avte, za skoraj vse).  Enakomerna razporeditev porabe bo morda še največja korist od tega. Kar naenkrat bo morda dovolj kapacitet za 10 let brez investicij v elektrarne.

Lep pozdrav, Purinoli

 
So prisli ze dosti dlje.
Google in PG&E ze skoraj leto dni testirata vehicle-to-grid sistem na svoji floti, niso pa edini.
V ZDA so izracunali, da tak sistem operaterju omogoca do $4.000 ($6.000?) letnega prihranka, ki si ga lahko razdeli z lastnikom EV-ja.

The PUF article indicated that the payments to individual PHEV owners using V2G technology could be as much as $2,000 to $4,000 per year per vehicle for just spinning reserve or regulation services. This is consistent with the earlier Kempton and Tomic article (“Vehicle to Grid Fundamentals”, J. Power Sources Volume 144, Issue 1, 1 June 2005), which calculates revenue up to $6,000/year/vehicle. This is a sufficient payment to the prospective CashBack hybrid purchaser to completely offset the higher incremental cost of the vehicle in less than 5 years. While these numbers assume a high-power plug and do not include costs that could reduce them by approximately half, there is still a large net payback

gora je napisal(a):
Moje izkušnje s Kitajci so drugačne...ponavadi je ravno kemija njihova najšibkejša točka. Mislim, da hi-tech vohuni pridejo prej v poštev.

 
Ravno nasprotno. V kemiji in biokemiji so odlični. Že dolga leta sodelujem z njimi in sem vsaj enkrat letno tam in imam kaj videti v kemiji. Seveda so pa tudi poden fabrike, kot povsod, ampak danes ogromna večina raw materials, advanced intermediates in tudi API prihaja iz Kitajske in nekoliko manj iz Indije.

Lep pozdrav, Purinoli

purinoli je napisal(a):

 
Mislim, da sam proces nanašanja ni nekaj novega ali kar bi morali skrivat. Bistvo je v samem polprevodnjiku in ostalih detaljih  celice. Upam in želim si, da bi jim uspelo.


Lep pozdrav, Purinoli

Kaj pa s  stalisca patentne zascite?
Kateri del bi tukaj lahko najmanj/najvec drzal vodo?

Lepo se sliši in še lepše bo v kratkem, ko pridejo ven masovno novi plug in hibridi. Jaz vozim Priusa in sem navdušen. Ne toliko s prihranki, ki so za zdaj mali ( kakih 800-1000 EUR/leto), bolj me navdušuje koncept avta ( drive by wire), start stop naprava, electro break in seveda nekaj vožnje brez glasu, ko dela samo E motor.

Lep pozdrav, Purinoli

tmatej je napisal(a):

Kaj pa s  stalisca patentne zascite?
Kateri del bi tukaj lahko najmanj/najvec drzal vodo?

 Čeprav je ta kemija izven mojega področja, pa mislim, da je patentibilnih kar nekaj parametrov glede na opis v članku. Najprej seveda že sam polprevodnik ( sestava, kem. formula), ki lahko dobi tim. zaščito substance. Ravno tako je patentibilen postopek za izdelavo polprevodnika ( oboje seveda samo v primeru, da gre za novost in ostale prednosti...). Potem je verjetno patentibilna kompozicija polprevodnik/emulzija ali karkoli že uporabijo za "tiskanje". In potem je patentibilen seveda sam kompleten sistem ( PV ), ker je pač drugačen in boljši.

Razlogov za dober patent je veliko, če le držijo navedbe v članku. Lep pozdrav, Purinoli

purinoli je napisal(a):
Lepo se sliši in še lepše bo v kratkem, ko pridejo ven masovno novi plug in hibridi. Jaz vozim Priusa in sem navdušen. Ne toliko s prihranki, ki so za zdaj mali ( kakih 800-1000 EUR/leto), bolj me navdušuje koncept avta ( drive by wire), start stop naprava, electro break in seveda nekaj vožnje brez glasu, ko dela samo E motor.

Lep pozdrav, Purinoli

 
Za $10.000 si ga lahko upgrejdas v PHEV (40 milj avtonomije). :)

tmatej je napisal(a):

 
Za $10.000 si ga lahko upgrejdas v PHEV (40 milj avtonomije). :)

 
Ja, sem bral. V Kaliforniji je to še ceneje, ne vem pa za EU. Vendar gre tam za vgradnjo Pb akumulatorjev, ki so kar zmogljivi in poceni, če pa vgradiš Li ion, je pa zadeva pregrešno draga. Res pa, da situacije ne poznam podrobno.

Bom  raje počakal 2 leti, ko bo poplava plug in hibridov.

purinoli je napisal(a):

 
Ja, sem bral. V Kaliforniji je to še ceneje, ne vem pa za EU. Vendar gre tam za vgradnjo Pb akumulatorjev, ki so kar zmogljivi in poceni, če pa vgradiš Li ion, je pa zadeva pregrešno draga. Res pa, da situacije ne poznam podrobno.

 
V Kaliforniji je $9995 + all applicable taxes + $400 destination fee .
Dobis pa za to a123 Li ionski akumulator.

https://www.a123systems.com/hymotion/home

Se pa strinjam, da se splaca se malo "potrpet". ;)

Zanimivo in kako različno je moje mnenje vsaj na Al zlitinah za specifično nišno uporabo. Možno, da je ravno v tem catch, smo premali, nezanimivi.

gora je napisal(a):
Zanimivo in kako različno je moje mnenje vsaj na Al zlitinah za specifično nišno uporabo. Možno, da je ravno v tem catch, smo premali, nezanimivi.

 
Področja anorganske kemije in metalurgije ( na Kitajskem) pa ne poznam in je možno, da je tam situacija bistveno drugačna, kot v organski in biokemiji, kjer so res maherji. Čeprav prav slabi tudi ne morejo biti, ker imajo kar močno lastno letalsko industrijo.

Lep pozdrav, Purinoli

purinoli je napisal(a):

 
hladna fuzija,

 Tudi sam imam neke ideje okoli tega, a kaj, ko je treba služiti cvenk: Rotacijsko mikrovalovno polje, v resonanci z vodikovimi jedri. Zadeva zgleda zelo slabo raziskana, dosedaj mi je uspelo zgooglat samo en v angleščino preveden kitajski članek na to temo. Verjetnost uspeha je minimalna, koristi pa ogromne, tako da bi se zadevo kljub vsemu splačalo raziskati. Fuzijski reaktor, ki bi ga lahko spravil v klet, ladjo, ali celo v tovornjak vsekakor ne bi bil slaba stvar.