Faktoring postaja bolj tvegan. Najprej SŽ, potem Humade ..., upam, da bodo sodišča zaščitila faktorje in banke. V sistemu SŽ se obnašajo kot da za njih (vodstvo, nadzorniki) Kodeks etike sploh ne obstaja, SDH pa tudi gleda stran. V preteklosti je bilo kmalu po objavi takšnih člankov veliko oglaševanja SŽ. Mi je pa zanimivo, da so Finance tokrat objavile ta članek.
Menim, da bi bilo za SŽ bolj smiselno, da se s faktorji poravna.

Zbodel me je podatek iz neuspešne tožbe. Direktorja imata skupno pooblastilo, podpisan pa je bil le eden. Dejasnki problem je, da mora nasprotna stranka preveriti na Ajpesu (hvala bogu za Ajpes) kakšno zastopanje ima družba. Fail za eno faktoring družbo da tega ni naredila.

Ampak, kaj pa je z uspešnimi tožbami? Sta bila podpisana oba direktorja? Torej ni eno gnilo jabolko ampak gnili jabolki?

Je naredila. Faktor dolžnika le obvesti o prenosu, dolžnik pa potrdi da je obveščen o prenosu terjatve in da se podatki o fakturi ki je predmet odkupa ujemajo s knjiženimi podatki v poslovnih knjigah dolžnika. Običajno pri dolžniku to potrdi saldakontist, včasih vodja računovodstva in še redkeje zakoniti zastopnik. Tudi pri poslovanju s tujino je enako. Kako veš, kdo ti je v neki mednarodni družbi npr. BMW potrdil odstop? Pomembno je, da komunikacija poteka preko uradnih elektronskih naslovov. Za ravnanje svojih zaposlenih pa je odgovorna vsaka družba. Podpis zakonitega zastopnika je pomemben le v primerih naknadnih reklamacij, ker se dolžnik (če je izjava podpisana s strani zakonitega zastopnika oz. v SŽ primeru obeh zastopnikov) odpove naknadnim ugovorom dolžnika.