Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Zakonski predlog: uvaja se brezplačni osnovni bančni račun
Strani: 1
sporočil: 37
Zadnja sprememba: Sam-sung24 20.07.2026 14:43
Potem pa se naj ukine tudi davek na presežne dobičke bank in pa naj
se obvezno uvede cenovna kapica za zdravila. Saj je absurdno, da
škatlica nalgesina (analgetik) stane 11€... Še v Luksemburgu je
omenjeno zdravilo cenejše, da ne govorim za Makedonijo kjer njihov
analgin (Alkaloid) stane cca 1€ (ena traka). Ampak ja, ubijmo
hudičeve banke :)Hvala in lp
sporočil: 2.255
Zakaj pa je treba nov zakon? Saj si lahko že zdaj vsak odpre
brezplačen osnovni račun na N26.
sporočil: 1.979
[Sam-sung24]To z zdravili je čisto odiranje naroda. Vsak v vrsti si pristavi skledico in to ne majhno, začenši od veleprodajaca do končne lekarne. Pa saj je to očitno na profitih, ki jih ti ustvarjajo. In tako bo, dokler ta osnovna zdravila ne bodo na voljo v običajnih trgovinah.
Potem pa se naj ukine tudi davek na presežne dobičke bank in pa naj se obvezno uvede cenovna kapica za zdravila. Saj je absurdno, da škatlica nalgesina (analgetik) stane 11€... Še v Luksemburgu je omenjeno zdravilo cenejše, da ne govorim za Makedonijo kjer njihov analgin (Alkaloid) stane cca 1€ (ena traka). Ampak ja, ubijmo hudičeve banke :)
Hvala in lp
Glede bank je pa to popolnoma brezpredmetno, saj že sedaj obstajajo popolnoma gratis banke. Ni vodenja računa, ni stroškov nakazil, ni stroškov za kartico (ok, ajjde, plačilna in ne kreditna).
sporočil: 6.751
Desnuharji spet delijo bonbončke.
Naj raje poskrbijo, da ljudje, ki so 40 let plačevali v zdravstveno blagajno, ne bodo rabili na stara leta dodatno plačevati za zdravila !!!
Naj raje poskrbijo, da ljudje, ki so 40 let plačevali v zdravstveno blagajno, ne bodo rabili na stara leta dodatno plačevati za zdravila !!!
sporočil: 8.023
Tale nabuloza bo še zadnje nejeverneže v praksi prepričala kdo je
nova vladna koalicija; združba neokomunistov. Osnovno načelo
kapitalizma je da brezplačne stvari ni ( Zastonj kosilo ne
obstaja),ki ga pa ta predlog zakona krši po dolgem in počez. Takšno
ureditev poznajo edoino v Severni Koreji in na Kubi, nekoč pa še v
Venezueli, po kateri se zgleda aktualna vlada zelo zgleduje, zato
jo tudi tolikokrat omenja.
sporočil: 1.454
no, zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v prvem odstavku 135. clena
doloca, da se placa in drugi prejemki izplacujejo prek bancnega
racuna delavca. izplacilo v gotovini ni dovoljeno. ce te drzava
sili v razmerje z nekim zasebnim kapitalom, kot je v tej zgodbi
banka, je smiselno, da je to prisilno razmerje brezplacno, sicer
gre za ustvarjanje dobicka na racun zakona. to sicer ni edina taka
zgodba, je pa najbolj razsirjena in vkljucuje ranljive skupine.
sporočil: 4.658
[1357]
Tale nabuloza bo še zadnje nejeverneže v praksi prepričala kdo je nova vladna koalicija; združba neokomunistov. Osnovno načelo kapitalizma je da brezplačne stvari ni ( Zastonj kosilo ne obstaja),ki ga pa ta predlog zakona krši po dolgem in počez. Takšno ureditev poznajo edoino v Severni Koreji in na Kubi, nekoč pa še v Venezueli, po kateri se zgleda aktualna vlada zelo zgleduje, zato jo tudi tolikokrat omenja.
Prejsnjo vlado je vodila Levica.
V zakljucku je postavila bozicnico za vse in dvignila minimalca.
Banke dejansko imajo free lunch , depozit pri ecb prek noci je 2,5 za imetnie 0.
Ze prejsnja vlada jim je dala nov davek.
Brezplacni racun ni ravno nek strosel za banke.
Z lahkoto ga pokrijejo prek visjih provizij.
Slabo ti tole sklepas.
Internetne banke ze imajo brezplacne racune.
Pri nas jim jih ni treba imet.
Podobno je bilo pred leti z mobilnimi podatki v tujini, ko so racunali kot so hoteli.
Za kapitaliste je dostikrat free lunch, oz kar skoz.
Saj kapital dela zanje ;).
sporočil: 2.528
BANČNI RAZLAŠČENCI
VZMD je 2. julija 2026 prejel Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, s katerim so bili imenovani člani Odbora strokovnjakov za izdelavo predhodnega mnenja na podlagi Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1).
Skoraj dve leti po tem, ko je VZMD vložil Predlog za imenovanje Odbora na podlagi takrat sprejetega ZPSVIKOB-1, in kar 13 let po razlastitvi imetnikov delnic in obveznic slovenskih bank, je tako Sodišče naposled vendarle imenovalo Odbor strokovnjakov. Sestavljali ga bodo predsednik prof. dr. Žan Jan Oplotnik ter člani Leon Benigar Tošič, prof. dr. Jerneja Prostor, prof. dr. Christos Gortsos, prof. dr. Boštjan Aver, mag. Uroš Korže in Richard Caldwell.
Prof. dr. Boštjan Aver, mag. Uroš Korže in Richard Caldwell so bili imenovani na predlog VZMD, kljub temu da je Ministrstvo za finance pod vodstvom mag. Klemna Boštjančiča v začetku letošnjega leta doseglo sprejem novele ZPSVIKOB-1B. Ta je bila motivirana s ciljem, da bi se VZMD onemogočilo nadaljnje predlaganje kandidatov, potem ko je Banka Slovenije serijsko diskreditirala s strani VZMD predlagane strokovnjake, med katerimi so bili ugledni in prepoznavni prof. dr. Jože P. Damijan, nekdanji viceguverner Banke Slovenije, Andrej Rant in nekdanji podpredsednik Evropske investicijske banke, mag. Anton Rop.
Sodišče je ob imenovanju Odbora strokovanjkov le-temu naložilo, da po skrbnem pregledu dokumentov in podatkov vestno v skladu s pravili znanosti in stroke izdela izvid in mnenje o tem, ali je nekdanjim imetnikom zaradi učinka izrednih ukrepov nastalo prikrajšanje v višini, ki je višja od prikrajšanja, ki bi jim nastalo, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni. Za izdelavo pisnega osnutka predhodnega mnenja ima odbor 6 mesecev časa.
VZMD pri tem ponovno javno opozarja, da zloglasna novela ZBan-1L, kljub temu da je uvedla sporne izredne ukrepe, ni spremenila tedaj (mednarodno!) veljavnih standardov vrednotenja bank! Prinesla je »samo« procesno možnost, da se določeni instrumenti, ki predstavljajo finančno premoženje vlagateljev, izbrišejo tudi izven postopka zaradi insolventnosti. Obstoj (in)solventnosti pa je še vedno treba ugotavljati po enotnih in nespremenjenih strokovnih pravilih.
VZMD se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem razlaščencem, ki so se združili pod njegovim okriljem, kakor tudi sestrskemu združenju MDS za prizadevanja v tej zadevi ter se zavezuje nadaljevati svojo reprezentativno vlogo zavzeto in odgovorno.
www.vzmd.si/novice/r...idati-vzmd
Še dandanes, kljub odločitvam Evropslkegasodišča, ni nekih velikih zagotovil, da bodo v bližnji prihodnosti poplačali imetnike bančnih delnic in obveznic, ki so jim jih odvzeli za pokrivanje bančne luknje.
Glede "brezplačnih osnovnih bančnih računov", pa bo ena največjih ovir, tudi že podpisane pogodbe s strani bank in komitentov, kjer so predvidene provizije ali že sprejeti in podpisani "paketi" za plačilo števila položnic in drugih storitev.
VZMD je 2. julija 2026 prejel Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, s katerim so bili imenovani člani Odbora strokovnjakov za izdelavo predhodnega mnenja na podlagi Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1).
Skoraj dve leti po tem, ko je VZMD vložil Predlog za imenovanje Odbora na podlagi takrat sprejetega ZPSVIKOB-1, in kar 13 let po razlastitvi imetnikov delnic in obveznic slovenskih bank, je tako Sodišče naposled vendarle imenovalo Odbor strokovnjakov. Sestavljali ga bodo predsednik prof. dr. Žan Jan Oplotnik ter člani Leon Benigar Tošič, prof. dr. Jerneja Prostor, prof. dr. Christos Gortsos, prof. dr. Boštjan Aver, mag. Uroš Korže in Richard Caldwell.
Prof. dr. Boštjan Aver, mag. Uroš Korže in Richard Caldwell so bili imenovani na predlog VZMD, kljub temu da je Ministrstvo za finance pod vodstvom mag. Klemna Boštjančiča v začetku letošnjega leta doseglo sprejem novele ZPSVIKOB-1B. Ta je bila motivirana s ciljem, da bi se VZMD onemogočilo nadaljnje predlaganje kandidatov, potem ko je Banka Slovenije serijsko diskreditirala s strani VZMD predlagane strokovnjake, med katerimi so bili ugledni in prepoznavni prof. dr. Jože P. Damijan, nekdanji viceguverner Banke Slovenije, Andrej Rant in nekdanji podpredsednik Evropske investicijske banke, mag. Anton Rop.
Sodišče je ob imenovanju Odbora strokovanjkov le-temu naložilo, da po skrbnem pregledu dokumentov in podatkov vestno v skladu s pravili znanosti in stroke izdela izvid in mnenje o tem, ali je nekdanjim imetnikom zaradi učinka izrednih ukrepov nastalo prikrajšanje v višini, ki je višja od prikrajšanja, ki bi jim nastalo, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni. Za izdelavo pisnega osnutka predhodnega mnenja ima odbor 6 mesecev časa.
VZMD pri tem ponovno javno opozarja, da zloglasna novela ZBan-1L, kljub temu da je uvedla sporne izredne ukrepe, ni spremenila tedaj (mednarodno!) veljavnih standardov vrednotenja bank! Prinesla je »samo« procesno možnost, da se določeni instrumenti, ki predstavljajo finančno premoženje vlagateljev, izbrišejo tudi izven postopka zaradi insolventnosti. Obstoj (in)solventnosti pa je še vedno treba ugotavljati po enotnih in nespremenjenih strokovnih pravilih.
VZMD se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem razlaščencem, ki so se združili pod njegovim okriljem, kakor tudi sestrskemu združenju MDS za prizadevanja v tej zadevi ter se zavezuje nadaljevati svojo reprezentativno vlogo zavzeto in odgovorno.
www.vzmd.si/novice/r...idati-vzmd
Še dandanes, kljub odločitvam Evropslkegasodišča, ni nekih velikih zagotovil, da bodo v bližnji prihodnosti poplačali imetnike bančnih delnic in obveznic, ki so jim jih odvzeli za pokrivanje bančne luknje.
Glede "brezplačnih osnovnih bančnih računov", pa bo ena največjih ovir, tudi že podpisane pogodbe s strani bank in komitentov, kjer so predvidene provizije ali že sprejeti in podpisani "paketi" za plačilo števila položnic in drugih storitev.
sporočil: 8.023
Teoretično bi se s teboj lahko celo strinjal. Ampak praksa govori
drugače. Samo če pogledaš vrednosti provizij za plačilo mesečnih
obveznosti v gotovini ali preko trr-ja, razlika je med 50 in 80
centi na položnico, odvisno od ponudnika transakcije in če imaš
povprečno 7 položnic na mesec, imaš že samo s to razliko v
vrednosti provizij za plačilo mesečnih obveznosti poplačane mesečne
stroške vodenja bančnega računa. O stranskih stroških realizacije
plačila na en ali drugi način ne bi niti izgubljal besed.
sporočil: 213
[1357]Hmm… Ali je kozarec na pol prazen ali na pol poln? Kaže, kot da je na desni bolj socialna država kot na levi ali, da je leva bolj ozko kapitalistična kot desna. Zmerjanje s komunizmom je že arhaično, saj praktično nihče več ne bere Marxa (tudi prej ga je le malokdo). To zmerljivko lahko uporabiš tako ali drugače za vse v političnem spektru, podobno kot kletvico.
Tale nabuloza bo še zadnje nejeverneže v praksi prepričala kdo je nova vladna koalicija; združba neokomunistov. Osnovno načelo kapitalizma je da brezplačne stvari ni ( Zastonj kosilo ne obstaja),ki ga pa ta predlog zakona krši po dolgem in počez. Takšno ureditev poznajo edoino v Severni Koreji in na Kubi, nekoč pa še v Venezueli, po kateri se zgleda aktualna vlada zelo zgleduje, zato jo tudi tolikokrat omenja.
V volilne programe so vpisali pomembne in nepomembne zadeve, ki bi si jih volivci res želeli, seveda zato, da pridobijo njihove glasove. Težava je predvsem v znanju kako to doseči. Vsi so »bolno« nagnjeni k ozkemu administrativnemu urejanju, čeprav so verjetno že slišali, da so že včasih, ko so Ljubljanskim pekom določili prenizko ceno kruha dosegli le to, da kruha ni bilo več.
Kdaj bo naše politike srečala pamet ne vem. Dejstvo je, da se večino zadev, ki naj bi jih rešil ta zakon, ne da rešiti na hitro. Potrebno je začeti pri koreninah. Opredeliti realne in tehtne potrebe, najti alternativne rešitve, jih preizkusiti, izbrati najprimernejše in jih razvijati. Nehati samo leporečiti z besedo »razvoj« in vključiti v delo stroko, ki je imamo v Sloveniji dovolj.
sporočil: 229
super, kaj ko bi še gradbincem naložili brezplačno vzdrževanje
cest, pa trgovcem brezplačno malico in osnovna oblačila, pa
brezplačen paket goriv, pa brezplačno elektriko...?
sporočil: 8.023
[odvisnik]
> [1357]
Levica se je v prejšnji vladi ukvarjala predvsem z novotarijami ( dolgotrajna oskrba, stanovanjska politika, upoštevanje delavno pravne zakonodaje), GS predvsem z reformami obstoječe zakonodaje, SD pa z aferami ( avtorji prktično vseh finančnih afer prejšnje vlade so bili člani SD ali tisti, ki jih je na funkcije imenoval SD)
Prejsnjo vlado je vodila Levica.
Božičnica je GS-ova domislica kot kompenzacija za zavrženo reformo stopnje splošne dohodninske olajšave Janševe vlade 20-22. Dvig minimalca je pa zgodba Levice. Je pa ta dvig minimalne plače za nekja tudi dober. Investiterje v delovno intenzivnih panogah spodbuja k večji avtomatizaciji poslovnih procesov in hkrati tudi odganja vse nove investitorje katerih poslovni model temelji na nizki ceni delavne sile.
V zakljucku je postavila bozicnico za vse in dvignila minimalca.
Koliko je pa letna inflacija v evrskem območju? Tudi tam nekje okoli 2,5%, torej je zaslužek nič, zgolj denar zadrži svojo vrednost in nič več.
Banke dejansko imajo free lunch , depozit pri ecb prek noci je 2,5 za imetnie 0.
Tudi ta davek moraš gledati večplastno. Poplave in njihova sanacija so bile samo dober izgovor. Večino bank v SLoveniji je ali v tuji lasti ali pa podružnic tujih bank, ki so pred tem ukrepom relativno malo kreditirale, še manj pa investirale. Ker je to davek na bilančno vrednost, se ga da najlažje zmanjšati z investiranjem. To je tudi eden izmed razlogov za dogajanje na ljubljnaski borzi.
Ze prejsnja vlada jim je dala nov davek.
In kaj si potem dobil? Preložil plačilo iz ene v drugo roko.
Brezplacni racun ni ravno nek strosel za banke.
Z lahkoto ga pokrijejo prek visjih provizij.
Brezplačnih kosil v kapitalizmu ni in tudi ne brezplačnih računv v bankah, vsaj ne pod splošnimi pogoji in v obsegu kot smo ga trenutno vajeni pri klasičnih komercialnih bankah. Kaj ti pomaga brezplačno vodenje računa pri spletnih bankah, če pa za vsak dvig gotovine na bankomatu plačaš več provizije kot bi plačal nadomestila za vodenje računa v katerikoli od bank, ki poslujejo v Sloveniji. Popolnoma brez gotovine se pa ne da funkcionirati, morda teoretično, v praksi pa vsekakor ne.
Slabo ti tole sklepas.
Internetne banke ze imajo brezplacne racune.
Pri nas jim jih ni treba imet.
Podobno je bilo pred leti z mobilnimi podatki v tujini, ko so racunali kot so hoteli.
Oni so morali najprej kapital na takšen ali drugačen legalen način ustvariti in ga investirati, da sedaj lahko živijo od tega kar njihova investicija ustvarja.
Za kapitaliste je dostikrat free lunch, oz kar skoz.
Saj kapital dela zanje ;).
sporočil: 8.023
[Bogomir1]
Prejšnja vlada je bila leva samo v očeh slovenskih MAGA čudakov in nikogar drugega. Levica ima program klasične social demokracije, SD se sicer deklarira kot socila demokratska stranka, vodijo jo pa ljudje, ki bi po svojem profilu bolj sodili v krog demokratov kot pa social demokratov, GS je pa zgolj in samo nta reciklaža liberlacev na slovenskem, šteto od Austor Ogrske dalje.
Hmm… Ali je kozarec na pol prazen ali na pol poln? Kaže, kot da je na desni bolj socialna država kot na levi ali, da je leva bolj ozko kapitalistična kot desna. Zmerjanje s komunizmom je že arhaično, saj praktično nihče več ne bere Marxa (tudi prej ga je le malokdo). To zmerljivko lahko uporabiš tako ali drugače za vse v političnem spektru, podobno kot kletvico.
Oprosti ampak to ni sociala ali socialna politika. To je uravnilovka, ki zanika kakršne koli stroške z vodenjem računov bank. In takšnih ukrepov se in so se posluževali izključno in samo v komunizmu. Neokomunizem ni zmerljivka temveč zgolj in samo imenovanje relanega stanja kot ga predvideva ta predlog zakona.
Na tak način, s pomanjkanjem kruha v pekarnah, se je začela tudi francoska revolucija, ki je imela pa povsem druga in drugačna ozadja od benignega pomanjkanja kruha v pekarnah.
V volilne programe so vpisali pomembne in nepomembne zadeve, ki bi si jih volivci res želeli, seveda zato, da pridobijo njihove glasove. Težava je predvsem v znanju kako to doseči. Vsi so »bolno« nagnjeni k ozkemu administrativnemu urejanju, čeprav so verjetno že slišali, da so že včasih, ko so Ljubljanskim pekom določili prenizko ceno kruha dosegli le to, da kruha ni bilo več.
Dokler bo veljala takšna zakonodaja o političnih strankah kot je trenutno v veljavi, kakaih bistvenih sprememb ne bo. Ko se bodo pa interesne skupine v družbi končno med seboj dogovorile, postavile medsebojna pravila igre in tudi de facto prevzele kontrolo nad politiko, se bo pa tudi politika spremenila in bo postala podobna politiki kot se dogaja v jedrnih članicah EU in VB.
Kdaj bo naše politike srečala pamet ne vem. Dejstvo je, da se večino zadev, ki naj bi jih rešil ta zakon, ne da rešiti na hitro. Potrebno je začeti pri koreninah. Opredeliti realne in tehtne potrebe, najti alternativne rešitve, jih preizkusiti, izbrati najprimernejše in jih razvijati. Nehati samo leporečiti z besedo »razvoj« in vključiti v delo stroko, ki je imamo v Sloveniji dovolj.
Imaš pa moj plus za osebno razmišljanje, izraženo v svojem tekstu.
sporočil: 1
Predlog desne vlade ni zgolj tipično levičarska manipulacija, ki z
tržnim zakoni nima nobene veze. Pomembneje pa je, da ko politika
zahteva splošne in brezpogojne brezplačne račune za vse državljane,
ne izvaja evropskih direktiv, temveč uvaja politični in cenovni
intervencionizem, ki presega evropski pravni red ter neposredno
trči ob že v članku in komentarjih omenjene ekonomske in ustavne
zadržke (sorazmernost, bremena brez kompenzacije, tveganje za
manjše banke in Hranilnice, ki so še edine v Slovenksi lasti ).
Socializem nas je naučil, da so banke zlo, pa če tudi so naše, zato
jih je treba kaznovati kot ''hudučevo seme.'' To pa da Slovenci
nimamo več finančne hrbtnice kot temelja neodvisnosti in nepotrebna
ubirokratizirana regulativa pa ne briga nikogra , zlati pa ne
finančno nepismenih politikov.
sporočil: 4.658
Koliko je pa letna inflacija v evrskem območju? Tudi tam nekje
okoli 2,5%, torej je zaslužek nič, zgolj denar zadrži svojo
vrednost in nič več.
Ze prejsnja vlada jim je dala nov davek.
Tudi ta davek moraš gledati večplastno. Poplave in njihova sanacija so bile samo dober izgovor. Večino bank v SLoveniji je ali v tuji lasti ali pa podružnic tujih bank, ki so pred tem ukrepom relativno malo kreditirale, še manj pa investirale. Ker je to davek na bilančno vrednost, se ga da najlažje zmanjšati z investiranjem. To je tudi eden izmed razlogov za dogajanje na ljubljnaski borzi.
Jao boze.
Ce banke dobijo zastonj denar od prebivalstva in ga plasirajo naprej pk 2,5 kaj ima zraven inflacija ?
Lahko je inflacija 10 posto, pa bos ti kot banka se vedno sluzil 2,5 kar je vec kot nic.
Dogajanje na lj borzi ima verjetno precej drugih vplivov.
In bilancno vsoto ne vem, ce lahko zmanjsujes z investiranjem
In kot drugo banke kot vem nesmejo inveestirat v vrednostne papirjr dalj od obveznic.
Dovoljene naložbe in posli po Zakonu o bančništvu
1. Dajanje kreditov (Jedro bančne dejavnosti)
Zakon v 5. členu eksplicitno navaja področja, kamor banka plasira zbrana sredstva preko kreditnih poslov: [1]
Potrošniški in hipotekarni krediti za prebivalstvo.Komercialno financiranje podjetij (posojila za investicije in obratna sredstva).Faktoring in forfeiting (odkup zapadlih in nezapadlih terjatev z regresom ali brez).Finančni zakup (lizing). [1]
2. Trgovanje z varnimi finančnimi instrumenti
Zakon dovoljuje bankam investiranje in trgovanje za lasten račun v točno določene instrumente:
Dolžniški vrednostni papirji: Nakup državnih in podjetniških obveznic ter zakladnih menic.Instrumenti denarnega trga: Depoziti pri centralni banki (Banka Slovenije / ECB) ter posojila na medbančnem trgu. [1, 2]
3. Kapitalske udeležbe (Kvalificirane naložbe)
Banka lahko investira v deleže (delnice) drugih podjetij ali finančnih institucij, vendar zakon postavlja stroge omejitve:
Dovoljenje Banke Slovenije: Pred vsako pridobitvijo t.i. kvalificirane naložbe (pomembnega lastniškega deleža v drugi pravni osebi) mora banka pridobiti odobritev regulatorja.Pogoji za odobritev: Naložba ne sme ogroziti likvidnosti ali kapitalske ustreznosti banke. [1]
Danes imamo Ai, da ne pisemo prevelikih gluposti ;)
Ze prejsnja vlada jim je dala nov davek.
Tudi ta davek moraš gledati večplastno. Poplave in njihova sanacija so bile samo dober izgovor. Večino bank v SLoveniji je ali v tuji lasti ali pa podružnic tujih bank, ki so pred tem ukrepom relativno malo kreditirale, še manj pa investirale. Ker je to davek na bilančno vrednost, se ga da najlažje zmanjšati z investiranjem. To je tudi eden izmed razlogov za dogajanje na ljubljnaski borzi.
Jao boze.
Ce banke dobijo zastonj denar od prebivalstva in ga plasirajo naprej pk 2,5 kaj ima zraven inflacija ?
Lahko je inflacija 10 posto, pa bos ti kot banka se vedno sluzil 2,5 kar je vec kot nic.
Dogajanje na lj borzi ima verjetno precej drugih vplivov.
In bilancno vsoto ne vem, ce lahko zmanjsujes z investiranjem
In kot drugo banke kot vem nesmejo inveestirat v vrednostne papirjr dalj od obveznic.
Dovoljene naložbe in posli po Zakonu o bančništvu
1. Dajanje kreditov (Jedro bančne dejavnosti)
Zakon v 5. členu eksplicitno navaja področja, kamor banka plasira zbrana sredstva preko kreditnih poslov: [1]
Potrošniški in hipotekarni krediti za prebivalstvo.Komercialno financiranje podjetij (posojila za investicije in obratna sredstva).Faktoring in forfeiting (odkup zapadlih in nezapadlih terjatev z regresom ali brez).Finančni zakup (lizing). [1]
2. Trgovanje z varnimi finančnimi instrumenti
Zakon dovoljuje bankam investiranje in trgovanje za lasten račun v točno določene instrumente:
Dolžniški vrednostni papirji: Nakup državnih in podjetniških obveznic ter zakladnih menic.Instrumenti denarnega trga: Depoziti pri centralni banki (Banka Slovenije / ECB) ter posojila na medbančnem trgu. [1, 2]
3. Kapitalske udeležbe (Kvalificirane naložbe)
Banka lahko investira v deleže (delnice) drugih podjetij ali finančnih institucij, vendar zakon postavlja stroge omejitve:
Dovoljenje Banke Slovenije: Pred vsako pridobitvijo t.i. kvalificirane naložbe (pomembnega lastniškega deleža v drugi pravni osebi) mora banka pridobiti odobritev regulatorja.Pogoji za odobritev: Naložba ne sme ogroziti likvidnosti ali kapitalske ustreznosti banke. [1]
Danes imamo Ai, da ne pisemo prevelikih gluposti ;)
sporočil: 4.658
[koda.peter]
Predlog desne vlade ni zgolj tipično levičarska manipulacija, ki z tržnim zakoni nima nobene veze. Pomembneje pa je, da ko politika zahteva splošne in brezpogojne brezplačne račune za vse državljane, ne izvaja evropskih direktiv, temveč uvaja politični in cenovni intervencionizem, ki presega evropski pravni red ter neposredno trči ob že v članku in komentarjih omenjene ekonomske in ustavne zadržke (sorazmernost, bremena brez kompenzacije, tveganje za manjše banke in Hranilnice, ki so še edine v Slovenksi lasti ). Socializem nas je naučil, da so banke zlo, pa če tudi so naše, zato jih je treba kaznovati kot ''hudučevo seme.'' To pa da Slovenci nimamo več finančne hrbtnice kot temelja neodvisnosti in nepotrebna ubirokratizirana regulativa pa ne briga nikogra , zlati pa ne finančno nepismenih politikov.
Mogoce je to zgolj prilika za novi sdk ;).
Pri fursu odpres trr in to je to ;)
Danes to ne bi smel bit problem.
Itsk ima ze vsak svojo konto kartico z plusom in minusom.
sporočil: 1.454
[matej22]davke lahko oddas tudi "gotovinsko", torej osebno ali prek poste. place ne smes dobit v gotovini. enako lahko opravis prav vse storitve, ki jih ponuja, mimo zVem. vem, da filozofiram, ampak tu gre za principe, svobodo in ohranjanje pravic. siljenje v placilno razmerje z zasebnim kapitalom zame predstavlja krnjenje svobode in futranje ze tako nagravzno zamascenih brodnjakov & co. podobno kot poskus ukinjanja gotovine. rinjenje v situacijo, kjer se zaradi ugodja odpovedujemo pravicam, se mi zdi se vecja ovcereja, sori.
Kaj, jutri bomo imeli pa internet zastonj, ker imamo edavke/ezdravje? :)
in, ko smo ze pri totalitarizmih, kapitalizem tu nima avtomaticno domicilne pravice (pri plebiscitu se nismo odlocali zanj, naprimer). zaenkrat njegove pridobitve (ki so mozne tudi brez njega) komaj parirajo njegovemu byproductu (torej nesmiselni overprodukciji in posledicnem krcenju in degradiranju zdravega habitata). ampak zgleda, da si bomo moral res ornk zategnit zanko okol vratu, preden bo karkol obrnilo (ce sploh). kapitalizmu primarni cilj proizvodnje ni zadovoljevanje potreb populacije, ampak maksimizacija profita lastnikom kapitala. vecina produkta ni uporabna. predstavlja samo prehod iz surovin v smeti in odpadno toploto (za kar okolje ne izstavlja direktnega racuna oziroma ga socialisticno razprsi na celotno populacijo in ostala ziva bitja). od zunaj gledano to res ne more izpast nikomur ravno bistro. zakaj bi se trudil dodajat gas se vedno v to isto smer, to pa je direkt debilno.
sporočil: 81
Predlogi so vsi po vrsti idiotski.
Verjetno so protiustavni, zagotovo pa populistični, protitržni in škodljivi za vse.
Ali tudi to vlado vodi Luka Mesec?
Verjetno so protiustavni, zagotovo pa populistični, protitržni in škodljivi za vse.
Ali tudi to vlado vodi Luka Mesec?
sporočil: 1.638
[]Jaz bi temu dodal le: Naj raje poskrbijo, oziroma kdorkoli tako, da bodo ljudje tudi(!) na stara leta potrebovali čim manj ali (skoraj) nič "zdravil"! (Poleg tega bi sam naredil kaj še proti prepričevanju, da ljudje potrebujejo "zdravila", tista farmacevtska zlasti mislim.)
Desnuharji spet delijo bonbončke.
Naj raje poskrbijo, da ljudje, ki so 40 let plačevali v zdravstveno blagajno, ne bodo rabili na stara leta dodatno plačevati za zdravila !!!
sporočil: 8.023
[odvisnik]
NIhče te ne sili da imaš denar v banki, lahko ga vsega takoj ko je nakazan dvigneš in ga daš nekam drugam, naprimer v žimnico ali pa v kaj investiraš
Jao boze.
Ce banke dobijo zastonj denar od prebivalstva in ga plasirajo naprej pk 2,5 kaj ima zraven inflacija ?
Lahko je inflacija 10 posto, pa bos ti kot banka se vedno sluzil 2,5 kar je vec kot nic.
Vse resne banke imajo v svoji piramidi množico podjetij, ki jih lastniško obvladujejo, ta podjetja pa zaradi svoje dejavnosti ne zapadajo pod zakon o bančništvu in nadzor Narodne Banke Slovenije. Ta podjetja so bila deloma ustanovljena zaradi samega fizičnega poslovanja banke kot takšne, deloma pa pridobljena preko garancijskih shem ob neuspelih poslih ali pa poslovnih združitev več manjših ponudnikov enakih storitev v enega večjega. Najboljši primer je poslovanje NLB na Hrvaškem, kjer posluje v sektorju leasinga. Najprej so tam naivno leta 2005 ustanovili lastno podjetje in zašli v probleme z nacionalnim regulatorjem, nato so pa leta 2020 preko "slamnatega investitorja" s katerim se je kasneje leasinško podjetje NLB združilo ( 2022, 2023) v novo podjetje NLB Lease˛& Go , ustanovili leasinško podjetje Mobil leasing, preko katerega poslujejo še danes. Vprašanje je koliko časa bo hrvaški nacionalni regulator še miroval. Samo to je podjetje, ki spada pod nadzor nacionalnih bančnih regulatorjev. Veliko teh podjetij je NLB pridobila s pripojitvijo Komercialne banke , ki je bila v trenutku prevzema nesolventna, vendar je imela nekajkrat večjo vrednost aktivnih dolžnikov od vrednosti skupnega dolga do upnikov banke, NLB je ob prevzemu Komercialni banki zagotovila solventnost hkrati pa postala s konverzijo starih dolgov v lastniške deleže tudi pomemben investitor v srbski realni sektor. Podobno je bilo tudi ob čiščenju bančne luknje med leti 2013 in 2015 v Sloveniji, tedaj so banke en del zapadlih obveznosti prenesle na "Slabo banko", en del pa zadržale in večino teh dolgov konvertirale v lastniške deleže ( predvsem podjetja, ki so poslovala in šla slkozi postopke prisilnih poravnav ali stečajev) Ta podjetja najdeš v četrti in peti liniji NLB-jeve piramide, torej pra in prapra vnukinje lastnice matere.
Dogajanje na lj borzi ima verjetno precej drugih vplivov.
In bilancno vsoto ne vem, ce lahko zmanjsujes z investiranjem
In kot drugo banke kot vem nesmejo inveestirat v vrednostne papirjr dalj od obveznic.
Dovoljene naložbe in posli po Zakonu o bančništvu
1. Dajanje kreditov (Jedro bančne dejavnosti)
Zakon v 5. členu eksplicitno navaja področja, kamor banka plasira zbrana sredstva preko kreditnih poslov: [1]
Potrošniški in hipotekarni krediti za prebivalstvo.Komercialno financiranje podjetij (posojila za investicije in obratna sredstva).Faktoring in forfeiting (odkup zapadlih in nezapadlih terjatev z regresom ali brez).Finančni zakup (lizing). [1]
2. Trgovanje z varnimi finančnimi instrumenti
Zakon dovoljuje bankam investiranje in trgovanje za lasten račun v točno določene instrumente:
Dolžniški vrednostni papirji: Nakup državnih in podjetniških obveznic ter zakladnih menic.Instrumenti denarnega trga: Depoziti pri centralni banki (Banka Slovenije / ECB) ter posojila na medbančnem trgu. [1, 2]
3. Kapitalske udeležbe (Kvalificirane naložbe)
Banka lahko investira v deleže (delnice) drugih podjetij ali finančnih institucij, vendar zakon postavlja stroge omejitve:
Dovoljenje Banke Slovenije: Pred vsako pridobitvijo t.i. kvalificirane naložbe (pomembnega lastniškega deleža v drugi pravni osebi) mora banka pridobiti odobritev regulatorja.Pogoji za odobritev: Naložba ne sme ogroziti likvidnosti ali kapitalske ustreznosti banke. [1]
Danes imamo Ai, da ne pisemo prevelikih gluposti ;)
Bančna regulativa, ki jo omenjaš je bila s strani ECB zaostrena šele po grški bančni krizi, v obdobju, ko se je tudi pri nas dogajalo "čiščenje" bančnega sistema po obdobju svetovne finančne krize in obdobju "pijanih miljonarjev" v slovenskem primeru.
Odkar obstoja finančni inžinering to ni nič novega in nič nepoznanega, na takšen način poslujejo praktično vse multinacionalke tega sveta, ne samo v bančnem temveč tudi in predvsem v realnem sektorju. Pa če se vrnem na NLB, NLB po slovenskih davčnih stopnjah plača samo davek od dobička, ki ga je s svojim poslovanjem ustvarila na ozemlju Republike Slovenije. Ima pa Slovenija tudi svojo "off shore" cono. To je ozemlje Luke Koper, vsa podjetja,ki imajo sedež in poslujejo znotraj te cone tudi plačujejo davek od dobička po znižani stopnji.
Strani: 1
