​Toplo priporočam pridobivanje beljakovin iz polnovrednih mesnih virov. S tem se zagotovi celoten spekter aminokislin, ki niso ključne le za mišično maso, temveč tudi za obnovo vezivnih tkiv, sklepov in kosti (glicin, prolin). Najboljši viri so sardine, skuše, drobnica in govedina. Mlečne beljakovine so za obnovo vezivnih tkiv siromašne, poleg tega pa sprožijo nesorazmerno visok inzulinski odziv.

​Optimalna priporočila za vnos beljakovin so med 1,2 g in 1,6 g na kilogram telesne mase. Za 70 kg težkega moškega to pomeni 85–110 g beljakovin dnevno, kar je ekvivalent približno 400 do 500 g surove govedine. Za optimalno stimulacijo sinteze beljakovin je ta vnos idealno razdeliti na obroke, ki so v razmaku vsaj 4 ur, brez vmesnih prigrizkov.

​Ker mi časovno ne znese vsak dan pripraviti in zaužiti zadostne količine mesa, prehrano dopolnjujem z govejimi beljakovinami, ki ne povzročajo inzulinskih skokov, značilnih za sirotko.
​Zame idealen prvi obrok: 3 bele konzerve skuše v slanici in 250 g nepasteriziranega ("živega") kislega zelja, z dodano večjo količino ekstra deviškega oljčnega olja. Prehranjujem se po protokolu dveh obrokov na dan (2MAD) v časovnem oknu med 8. in 15. uro. Pogosto slišim predloge o prehodu na izključno mesojedo dieto (carnivore), vendar za ta korak nisem pripravljen, prav tako pri sebi ne vidim katero izboljšavo, bi takšna samoomejitev prinesla.

To velja za pusto maso. Maščobo moraš odšteti. Če je le te 25%, rabiš bistveno manj B.