Gospod Avbelj je eden od številnih intelektualcev levega političnega pola, ki so se odmaknili od skrajno levičarskih komunajzarjev, vse številčnejših pravih levih fašistov in ostalih levičarjev, ki se ponovno zavzemajo za diktaturo in enoumje, v katerem državo vodijo plenilci, paraziti in notorični lenuhi. Namesto, da bi ti zmerni levi intelektualci poskrbeli za nastanek prave socialdemokratske stranke brez komunajzarjev, stojijo ob strani in čakajo, da se stvari same po sebi uredijo in normalizirajo, kar se pa zagotovo ne bo zgodilo, saj se tudi hudih bolezenskih stanj ne da zdraviti s čajčki (pametovanjem), ampak so za to največkrat potrebni tudi operativni posegi in močna zdravila. Žal je Slovenija zaradi neizvršene lustracije komunističnih zločincev na dolgotrajni poti okrevanja, ki se bo vleklo še vsaj 15 let in samo upamo lahko, da med tem ne bo prišlo do državljanske vojne, kar je odvisno tudi od stanja v zablodeli politik v EU.

To niso edini trije scenariji. Kdo ki lahko gleda malo bolj od daleč in širše, bi imel tudi opcijo, ko izkušnjam iz prejšnjih treh vladanj pripiše večjo težo v uspešnosti četrte. Nekaj česar na levi nimajo in se zaletavajo z vedno novimi nespretnimi in pogosto sebičnimi kandidati, ki se prehitro pustijo voditi še komu iz ozadja. Pri Janši tega ni, kar vidiš, to tudi je. Pa naj bo to dobro ali slabo.