Menim, da bi bilo najbolje imeti le 1 pas, ki bi bil bistveno širši in s tem zelo varen. Hitrost na takem pasu bi lahko dvignili na 90 km/h. Ne vem zakaj so gradbiščni odseki dolgi po 10 km, lahko bi bili le 1 ali 2km? Zakaj gradnja poteka tako počasi po pol leta, ali še več? Z eno besedo: katastrofa ali sramota!

Vozniki so vedno krivi. Tudi če je "začasno" položen asfalt v dežju izredno spolzek. Vedno je kriv voznik, četudi se spolzkega asfalta (v ovinku!) dobro zaveda in pelje počasi.
Opisal sem primer križišča (takrat v rekonstrukciji) na Kalcah pri Logatcu iz let 1996/97. Več kot 120 avtov se je razbilo, en človek je umrl!

Zastojev dolgoročno ne bomo rešili tudi če zgradimo 3. pas po celotnem avtocestnem križu. Če želimo trajnostno rešitev je treba vlagat v železnice. Kot prvi korak bi morali začet preusmerjat kamionski tranzit na avtovlake. Glavna prioriteta pa bi morala biti nova trasa med Celjem in Ljubljano, in sicer vzporedno z AC. Tako bi lahko z obstoječimi vlaki prišel in Maribora v Ljubljano v manj kot 1 uri (vključno z vmesnimi postanki) in naredil železnico privlačno za dnevne migrante

Zelo zanimivo pa bi bilo tudi, če bi enkrat nekdo na Financah izračunal, koliko znaša v Sloveniji letna vrednost časa vseh dnevnih migrantov v Ljubljano, ki ga preživijo v avtomobilih med prevozom na delo. Gradbišča in z njimi povezani zastoji naredijo situacijo oz. hipotetično ekonomsko izgubo zgolj večjo, ampak pot do rešitve vodi po pojem mnenju zgolj prek modernega železniškega omrežja

Komentar von der Leynove: vaša vožnja je najbolj varna, če se ne vozite!

Tvoje ugotovitve teoretično držijo, praktično pa ne. Javni prevoz je učinkovita rešitev za povezavo med območji z gosto poseljenostjo in področji z gosto poslovno dejavnostjo. Taga pa v Sloveniji z izjemo strogih centrov Ljubljane in Maribora nimaš, pa še to so delavna mesta administrativno upravne narave. Enostavno si bomo morali naliti čistega vina in si priznati, da se fizike ne da prevarati. Enostavno razdrobljena civilna in poslovna poselitev in učinkovit masovni javni prevoz ne gresta skupaj, ker sta si diametralno nasprotna. Edina možna rešitev za slovenske prevozne tegobe in težave je sprememba politike pri upravljanju s prometom tako na lokalnem kot državnem nivoju. S povečanjem števila odpiralnih časov poslovnih subjektov in stimuliranjem tranzitnega prometa, da Slovenijo prečka v času izven prometnih konic, bi rešila večino prometnih težav in zagat, ki nas tarejo na tem področju trenutno.