Zasebnih izvajalcev je torej 656/4000=16%.
In o tem se nabija 48ur/dan, kako zapravljajo "naš denar".

Ostalih 84% je pa brezmadežnih ;=)))

a.) težko si zdravnik sam naredi anamnezo, napiše recept in zdravljenje
b.) drugače povedano .... cehovsko si težko priznajo slabo organizacijo, še težje pa se je lotijo in podajo ukrepe izboljšave ... to velja za vsa javni sektor.

Razen kake izjeme vsi ti zasbniki delajo lep dobiček, četudi verjetno 30% do 40% le tega z nekoncesionirano dejavnostjo. Torej se da in so cene ZZZS dobre za končni zaslužek.

Seveda so ti rezultati dober pokazatelj, koliko je še rezerve v javnem zavodu. Res je, da javni zavodi delajo tudi na nedobičkonosnih storitvah, ampak še zmeraj en UKC ne bi smel več kot 10 mio eur realne izgube letno delati.

Zasebni zavodi kažejo, da se da biti racionalen in celo dobičkonosen, če se želi.

Ni nedobičkonosnih programov. Problemi so, kjer je visoka povprečna starost zaposlenih in pravice iz nedela, neobvladovanje materialnega poslovanja in pomanjkanje kadra - posledično več nadur, ki so dražje. Strošek dela je v JZ med 60-80%. Produktivnost se ne meri!

Pri koncesionarjih manjka en ključen podatek. Koliko sredstev koncesionarji porabijo za storkovno izobraževanje kadra, ki je pri njih redno zaposlen. Zaradi dinamičnega razvoja medicine in zdravstva na splošno je stalno izobraževanje ne nujnost temveč osnova in v JZ to velik, tako direktni kot indirektni storšek, za koncesionarje pa tega podatka ni. Tudi padec cen na radiologiji je logičen. V obdobju odhajajoče vlade je bilo v JZ kar nekaj denarja vloženega v nakupe in instalacijo MR in CR tehnike in to se pozna tako pri povpraševanju za tovrstnimi storitvami izven JZ kot cenah posameznih storitev s to opremo.

Primerjati JZ in koncesionarje po produktivnosti je relativno teško, ker praktično noben koncesionar ne opravlja celostne palete storitev pri sanaciji neke poškodbe ali bolezenskega stanja temveč koncesionarji izvajajo zgolj del teh storitev, predvsem tistih dobičkonosnejših.

[1357]
Pri koncesionarjih manjka en ključen podatek. Koliko sredstev koncesionarji porabijo za storkovno izobraževanje kadra, ki je pri njih redno zaposlen. Zaradi dinamičnega razvoja medicine in zdravstva na splošno je stalno izobraževanje ne nujnost temveč osnova in v JZ to velik, tako direktni kot indirektni storšek, za koncesionarje pa tega podatka ni. Tudi padec cen na radiologiji je logičen. V obdobju odhajajoče vlade je bilo v JZ kar nekaj denarja vloženega v nakupe in instalacijo MR in CR tehnike in to se pozna tako pri povpraševanju za tovrstnimi storitvami izven JZ kot cenah posameznih storitev s to opremo.

Primerjati JZ in koncesionarje po produktivnosti je relativno teško, ker praktično noben koncesionar ne opravlja celostne palete storitev pri sanaciji neke poškodbe ali bolezenskega stanja temveč koncesionarji izvajajo zgolj del teh storitev, predvsem tistih dobičkonosnejših.

No ja, za neke "preproste" operacije ravno ne rabis odkrivat tople vode.
In spet tega denarja za izobrazevanje se po moje spet ne porabi toliko.
Cez palec mogoce desetina letne place kadra.

Če vzameš cele sisteme je ta številka na osebo sprejemljiva. Je bila pa pred leti podatek za UKC Lj, da je odsotnost njihovih medicincev ( zdravniki vseh nivojev) zaradi izobraževanja povprečno 18 delovnih dni. To je pa številka, ki ni majhna in praktično pomeni en delavni mesec plačane/upravičene delavne odsotnosti. In če to preneseš v splošne številke naprimer pri čakalnih vrstah, cca 150.000 ljudi v raznih čakalnih vrstah, to pomeni, da cca 10.000 ljudi čaka v čakalnih vrstah ker so zdravniki upravičeno odsotni zaradi razno raznih izobraževanj.

[1357]
Če vzameš cele sisteme je ta številka na osebo sprejemljiva. Je bila pa pred leti podatek za UKC Lj, da je odsotnost njihovih medicincev ( zdravniki vseh nivojev) zaradi izobraževanja povprečno 18 delovnih dni. To je pa številka, ki ni majhna in praktično pomeni en delavni mesec plačane/upravičene delavne odsotnosti. In če to preneseš v splošne številke naprimer pri čakalnih vrstah, cca 150.000 ljudi v raznih čakalnih vrstah, to pomeni, da cca 10.000 ljudi čaka v čakalnih vrstah ker so zdravniki upravičeno odsotni zaradi razno raznih izobraževanj.

10 dni zahteva ze pravlnik
pisrs.si/pregledPred...d=PRAV6609

Potlej imas pa se izobrazevanja za naziv, npr specializacija

pisrs.si/pregledPred...?id=KOLP78

Tako da 18 dni v povprecju verjetno ni dalec od resnice.
Tudi glede na pravilnika zgoraj bo povrecje vsaj nekje nad 12 npr.

Hvala za tale link na kolektivno pogodbo. Poglej si dodatke k dopustom, po tem določilu imajo največ dodatkov radiologi, 18 dni na leto, zaposleni v mrtvašnici pa 10 dni. Naprimer zaposleni na intenzivni negi dobijo pa največ 4 dodatne dni dopusta. In ravno ti dodatki, kažejo na narobe svet v slovenskem zdravstvu. Kako more imeti nekdo, ki ima glavno odgovornost vodenja evidence in identifikacije pokojnikov 2,5x do 10x večji dodaten dopust kot pa nekdo, ki dela na intenzivni negi in za svoja dejanja in delo tudi sodno odgovarja. In tudi dodatek dopusta radiologom je zelo diskutabilen, in bi moral biti vezan na vrsto naprav s katerimi dela in količino sevanja, ki jo prejema ob svojem delu ( klasični roentgeni so praktično že vsi v Bistri, novejše naprave pa oddajajo znatno manjše količine sevanja).