Tokrat je prelomno: ali bomo dobili razvojno kapico v prvih stotih dneh ali pa je spet ne bo. Interventni zakon je priložnost, da zmaga korist ljudi, ne pa demagogija.

pojem "ljudi" je glede neposredne koristi pri tako zastavljeni kapici zastavljen prevec ozko, za vse ostale pa potencialna korist prevec posredna, da bi jo sprejeli. "za ljudi" bi bilo sele splosno popuscanje dohodninske lestvice, kar pa pomeni takojsnjo proracunsko luknjo vec mrd, ker je dohodnina glavni proracunski vir.

kot ze omenjeno - slovenski proracun temelji na brutalnem ozemanju odvisno zaposlenih, ti pa temu povecini ploskajo in se z vsemi stirimi upirajo spremembam. zato se je recimo zgodba z enotno davcno stopnjo razpletla, kot se je: "delo" je bilo proti in zato, izvoli, lahko obdrzis progresivno obdavcenje; "kapital" je bil za in zato, izvoli, tukaj je pavsalna davcna stopnja za razlicne dobicke iz kapitala.

tudi tole kapico lahko razumemo na ta nacin: dobili jo bodo tisti, ki si jo najbolj zelijo, ostali so pa itak vecinsko proti, tako da vse ok, vsakomur po njegovih zeljah.

te bizarnosti bi se razresile sele tako, da bi "ljudje" dobili na trr celotno placo in hkrati avtomaticne placilne naloge za dohodnino in prispevke ter blokado tistega dela, ki bo sel zanje. zakaj tako - ker je cisto nekaj drugega dobiti neto placo in se informativno seznaniti na nekem seznamu, da je baje bruto visja, kot pa dobiti bruto in potem gledati, kako odhaja. je razlika med tem, da nekaj naceloma razumes in tem, da to obcutis. ali kot pravi vzhodnejsi pregovor: dabogda imao, pa nemao.

ta ideja se vlece sporadicno ze desetletja, sprejel je seveda ne bo noben parlament razen mogoce mileijev. tega pa v sloveniji ni, ceprav bi martin krpan, na katerega smo menda ponosni, cisto ustrezal.

[]
> Tokrat je prelomno: ali bomo dobili razvojno kapico v prvih stotih dneh ali pa je spet ne bo. Interventni zakon je priložnost, da zmaga korist ljudi, ne pa demagogija.

pojem "ljudi" je glede neposredne koristi pri tako zastavljeni kapici zastavljen prevec ozko, za vse ostale pa potencialna korist prevec posredna, da bi jo sprejeli. "za ljudi" bi bilo sele splosno popuscanje dohodninske lestvice, kar pa pomeni takojsnjo proracunsko luknjo vec mrd, ker je dohodnina glavni proracunski vir.

kot ze omenjeno - slovenski proracun temelji na brutalnem ozemanju odvisno zaposlenih, ti pa temu povecini ploskajo in se z vsemi stirimi upirajo spremembam. zato se je recimo zgodba z enotno davcno stopnjo razpletla, kot se je: "delo" je bilo proti in zato, izvoli, lahko obdrzis progresivno obdavcenje; "kapital" je bil za in zato, izvoli, tukaj je pavsalna davcna stopnja za razlicne dobicke iz kapitala.

tudi tole kapico lahko razumemo na ta nacin: dobili jo bodo tisti, ki si jo najbolj zelijo, ostali so pa itak vecinsko proti, tako da vse ok, vsakomur po njegovih zeljah.

te bizarnosti bi se razresile sele tako, da bi "ljudje" dobili na trr celotno placo in hkrati avtomaticne placilne naloge za dohodnino in prispevke ter blokado tistega dela, ki bo sel zanje. zakaj tako - ker je cisto nekaj drugega dobiti neto placo in se informativno seznaniti na nekem seznamu, da je baje bruto visja, kot pa dobiti bruto in potem gledati, kako odhaja. je razlika med tem, da nekaj naceloma razumes in tem, da to obcutis. ali kot pravi vzhodnejsi pregovor: dabogda imao, pa nemao.

ta ideja se vlece sporadicno ze desetletja, sprejel je seveda ne bo noben parlament razen mogoce mileijev. tega pa v sloveniji ni, ceprav bi martin krpan, na katerega smo menda ponosni, cisto ustrezal.

Da dobis bruto in je del tega blokiran, po moje nima neke veze.
Folk bi se navadil.
Bolj je tisto, da desetega dobis placo, 25 pa moras placat prispevke.
Tu pa bi bila lahko stala ;).
Ceprav v dobi tehnologije, kdo se spremlja svoj trr.
Vleces kartico dokler gre ;).

Velik preskok v zadnjij desetih ali dvajsetih letih je ze to, da so ljudje seznanjeni koliko placajo in da imas polno kalkulatorjev, ki racunajo brutobruto.

Vstop resnice v parlament, kaze da so ljudje pripravljeni tvegat in da jim ni vseeno.
Zmaga sbobode in sds pa kaze, da je speha za rezanje se dovolj.
Nenazadnje italija in grcija imata 130 posto zadolzitev glede na bdp, mi slabih 70.
Avstrijci dobrih 80.

Se pravi ob 2 miljardah letno dodatnega dolga.
Imamo se 5 let do avstrije, ali nekje 50 do grcije.
Racunano precej cez palec.
V vsakem primeru pa se vsaj dve desetletji dokaj lagodnega zivljenja, spet od oka seveda.
Vsekakor pa je to tempo na slabse.

Sam cela evropa gre v tej smeri....

[odvisnik]
Da dobis bruto in je del tega blokiran, po moje nima neke veze.
Folk bi se navadil.

skrajno dvomim (v bistvu se glede na doslej viden cloveski material valjam od smeha), ampak ni bistveno, ker ne bova imela prilike pogledati v praksi. ne bova pa imela prilike zato, ker nobena oblast ne bo sla riskirat, da je morda moje pricakovanje pravilno.

[]
> [odvisnik]
> Da dobis bruto in je del tega blokiran, po moje nima neke veze.
> Folk bi se navadil.

skrajno dvomim (v bistvu se glede na doslej viden cloveski material valjam od smeha), ampak ni bistveno, ker ne bova imela prilike pogledati v praksi. ne bova pa imela prilike zato, ker nobena oblast ne bo sla riskirat, da je morda moje pricakovanje pravilno.

Po moje to ni nekaj, kar se trenutna oblast ne bi mogla it.
Predlog ni slab, tehnologija to enostavno omogoca, banke imajo nekaj od tega.
So ze bolj odpuljene izvedbe kot npr. cipiranje mack .
Ki je tudi podobno namenjeno vzgoji ljudstva.

Glede na to, da baje prihaja glas foruma do poslancev.
Bi bila tvoja ideja cisto dobrodosla, da gre naprej v obravnavo na vlado.
Sicer je trenutno vecji iziv ali vlada sploh bo ;).


Oblast v sloveniji je po moje trenutno zelo razdrobljena, old komiji gredo proti grobu, young komiji so narciski, anti komiji niso zanimivi, nov veter pa nima prakse.
Tako da bo se nekaj casa trajalo za neko smer.


Kar se tice brutalnega obdavcenja, ta po moje ni bistveno kaj drugacen kot npr v avstriji ali nemciji.
Le da tam mogoce vec prispeva delodajalec.
Vsaj po tem kar vcasih pogledam na spletu.

druzba ni samo posel.

Simona Toplak je zopet napisala dober članek. Komentiral bom samo njeno pisanje o davku na najemnine. Strinjam se da znižanje dohodnine samo po sebi ne bo prineslo kaj dosti učinka. Problem je, da sedanji sistem stimulira skrivanje najemnih razmerij. Pri ZLAN smo predlagali enoten "katastrski" davek na vsa stanovanja in oprostitev za lastnike in družinske člane in bližnje sorodnike, ki imajo tam stalno prebivališče. Katastrskega davka bi bili oproščeni tudi tisti lastniki, ki imajo za stanovanje sklenjeno najemno pogodbo. Nižji davek od takih najemnin pa bi učinkoval pozitivno, ker bi stimuliral lastnike, da najemno razmerje prijavijo.

Danes je v "Delu" med mnenji objavljen članek arhitekta Kosca, ki govori med drugim o tem, da je za neurejene stanovanjske razmere kriva gradnja stanovanj, ki so lastnikova investicija in ne služijo bivanju, pa tudi stanovanja, ki se oddajajo turistom. Morda bi ga. Toplak to komentirala. Kosec tudi trdi, da je gradnja javnih najemnih stanovanj učinkovita rešitev krize. Ustavni cilj stanovanjske potlitike je dostopnost stanovanj. Ta se lahko meri v razmerju cena/povprečna plača. Kosec naj pove, koliko so javna najemna stanovanja to razmerje izboljšala.

Lep pozdrav,
Edo Pirkmajer, predsednik ZLAN

Pozdravljeni gospod Pirkmajer. Lepo da ste se oglasil in se še predstavil s svojim polnim imenom in stanovskim nazivom. Ker vem, da ste bili nekoč blizu krogom SKD, predhodnici danajšnje NSi, upam, da imate še danes dobre stike vsaj s širšim vodstvom tudi stranke naslednice. Vem tudi, da ste Vi oziroma Vaša družina eni večjih lastnikov stanovanjskih nepremičnin, zato Vam so vse tegobe te dejavnosti zelo dobro poznane. Tudi sam imam nekaj malega nepremičnin, ravno toliko, da jih je potrebno zaradi fizičnega in vsebinskega vzdrževanja komercialno eksplotirati. Sam vidim največji problem predvsem v zakonodaji, ki ureja tovrstno upravljanje z nepremičniniami, dajanje v najem, v tistem delu, ki ureja pravice in dolžnosti obeh deležnikov v poslu, najemodajalcev in najemojemalcev, ker ne ločuje lastnine stanovanjske nepremičnine glede na poreklo in namen. Aktualna zakonodaja je bila v svoji osnovi pisana v časih, ko je bilo pomanjkanje stanovnjaskih nepremičnin, v 50.letih prejšnjega stoletja, in kasneje večkrat formalno amandmirana. Po podatkih GURS-a pa sedaj ni več pomanjkanja stanovanjskih nepremičnin, zato bi bil nujen popravek te zakonodaje, da bi obstoječa zakonodaja še na prej veljala za t.i. socialna stanovanja v javni lasti, medtem ko bi za odajanje zasebnih stanovanjskih nepremičnin fizičnih ali pravnih oseb veljala klasična obligacijska zakonodaja z upoštevanjem standardov in uzanc kot jih predvideva nepremičninska zbornica. Ta zakonska sprememba bi v dobršni meri sprostila najemni trg stanovanjskih nepremičnin, ker bi odpravila praktično vse nelogičnosti, ki jih predvideva aktualna zakonodaja in s tem odvrača lastnike stanovanjskih nepremičnin od dajanja le teh v srednje in dologo ročen najem.

[1357]
Pozdravljeni gospod Pirkmajer. Lepo da ste se oglasil in se še predstavil s svojim polnim imenom in stanovskim nazivom. Ker vem, da ste bili nekoč blizu krogom SKD, predhodnici danajšnje NSi, upam, da imate še danes dobre stike vsaj s širšim vodstvom tudi stranke naslednice. Vem tudi, da ste Vi oziroma Vaša družina eni večjih lastnikov stanovanjskih nepremičnin, zato Vam so vse tegobe te dejavnosti zelo dobro poznane. Tudi sam imam nekaj malega nepremičnin, ravno toliko, da jih je potrebno zaradi fizičnega in vsebinskega vzdrževanja komercialno eksplotirati. Sam vidim največji problem predvsem v zakonodaji, ki ureja tovrstno upravljanje z nepremičniniami, dajanje v najem, v tistem delu, ki ureja pravice in dolžnosti obeh deležnikov v poslu, najemodajalcev in najemojemalcev, ker ne ločuje lastnine stanovanjske nepremičnine glede na poreklo in namen. Aktualna zakonodaja je bila v svoji osnovi pisana v časih, ko je bilo pomanjkanje stanovnjaskih nepremičnin, v 50.letih prejšnjega stoletja, in kasneje večkrat formalno amandmirana. Po podatkih GURS-a pa sedaj ni več pomanjkanja stanovanjskih nepremičnin, zato bi bil nujen popravek te zakonodaje, da bi obstoječa zakonodaja še na prej veljala za t.i. socialna stanovanja v javni lasti, medtem ko bi za odajanje zasebnih stanovanjskih nepremičnin fizičnih ali pravnih oseb veljala klasična obligacijska zakonodaja z upoštevanjem standardov in uzanc kot jih predvideva nepremičninska zbornica. Ta zakonska sprememba bi v dobršni meri sprostila najemni trg stanovanjskih nepremičnin, ker bi odpravila praktično vse nelogičnosti, ki jih predvideva aktualna zakonodaja in s tem odvrača lastnike stanovanjskih nepremičnin od dajanja le teh v srednje in dologo ročen najem.

Odvisno kako definiras pomanjkanje.

Po logiki, da je stanovanjski fond ze kar nekaj casa na stevilki cca 800k, da se prebivalstvo koncentrira in da je cedalje vec samskih posameznikov.
Pa pomanjkanje definitivno je.
To kazejo tudi relativno visoke cene, glede na sosednje drzave.

[odvisnik]

Odvisno kako definiras pomanjkanje.

Po logiki, da je stanovanjski fond ze kar nekaj casa na stevilki cca 800k, da se prebivalstvo koncentrira in da je cedalje vec samskih posameznikov.
Pa pomanjkanje definitivno je.
To kazejo tudi relativno visoke cene, glede na sosednje drzave.

Delno se s teboj strinjam, v enem delu pomanjkanje dejansko obstaja, zelo veliko je pa tudi preseravanja. Najboljši dokaz preseravanja so prazne hiše iz 70. in 80. let, "šole" ( grajene v treh ali štirih bivalnih etažah, otroci iz te hiše pa v isti regiji najemmniki).

Cene nepremičnin so pa pri nas posledica splošnega slovenskega ( balkanskega ) pogleda, in razmišljanja, na posel in podjetništvo v vseh slojih družbe in naroda. Rezultat tega načina razmišljnja pa to da dobiš za ceno dvosobenga stanovanja v spalnem naselju v Ljubljani v Trstu tri do štiri sobno stanovanja v širšem centru mesta.