Uf, težko je brati izdelek komentatorja, ki slabo razume temo, o kateri piše.

Obdavčitev?

Državni proračun ima različne fonde in račune. Uporaba naftnih avtomobilov v enem delu predstavlja prihodke za državne fonde in proračun, na drugem pa povzroča negativne vplive, ki povečujejo stroške.

Po različnih podatkih in študijah npr. Prometne fakultete (dr. Lep in Mesarec: Eksterni stroški prometa, 2010) so bili letni eksterni stroški prometa 3 milijarde €, prihodki od trošarin osebnih in tovornih vozil pa 900 milijonov €.

Ali smo se pripravljeni, kot Norvežani, odpovedati 900 milijonom prihodkov v zameno za 3 milijarde prihrankov? To je pravo vprašanje.

Da zdaj ne iščem študije na disku, povem okvirno, od kod ti stroški oziroma možni prihranki:

Zdravje. Izpuh naftnih avtomobilov vsebuje PMx delce, NOx pline, O₃, benzen in še nekaj nevarnih snovi. Ti povzročajo prezgodnjo smrtnost, bolezenska stanja in več bolniških odsotnosti z dela. Recimo približno 40 % večjo incidenco astme pri otrocih, ki živijo 100 metrov od prometne ceste.

Hrup. Le stroški pretiranega hrupa, na katerem živi več kot 50 % Slovencev (+55 dB), so bili po takratni oceni okoli 200 milijonov € letno.ARSO spletne strani in NIJZ. Enostavno je najti konkretne podatke.

Zunanjetrgovinski deficit. Uvoz naftnih derivatov pomeni odhod denarja iz Slovenije v tujino, recimo v Dubaj. Če ta denar ostane v Sloveniji, generira porabo, s tem delovna mesta, BDP in več pobranega davka. Tako pa generira BDP v Dubaju namesto v Sloveniji. Oportunitetna izguba prihodkov državne blagajne.

Ekonomska predvidljivost in stabilnost. Manj porabe fosilnih goriv v prometu pomeni bolj predvidljive cene storitev na domačem trgu v primeru vojn, kriz, ukrepov OPEC ipd. Vse, kar proizvedeš na lastni strehi ali v lastni hidroelektrarni, ima veliko bolj predvidljivo ceno v prihodnosti kot energija, za katero plačuješ nafto, plin ali nuklearno gorivo v tujino.

Klimatske spremembe. Eno so penali, ki jih plačamo zaradi nedoseganja ciljev, veliko večje pa so posledice poprav po neurjih, sušah, požarih in drugih, vedno pogostejših pojavih.

Ali se lahko odpovemo 900 milijonom prihodkov v eno blagajno na račun 3 milijard prihrankov v druge blagajne?

Ali dvigniti davke, zmanjšati iinteres za elektriko v prometu in povečati prihodke ter 3 krat tolko zmanjšati prihranke?

Kdo je tukaj nor? Jasno da minister za finance vidi le svojo blagajno, ampak, premije bi moral vidite tudi druge blagajne (vrtičke) in gledati generalno, kaj je boljše za državo. Na pa vsak minister svoj vrtiček.

Ali pa poleg obstoječe JEK 1 zgradimo in usposobimo še eno dodatno JEK 2 z močjo 1.500 MW, da bo lahko pokrila vso potrebo po polnjenjju domačih in migrantskih električnih vozilih v Sloveniji. To je 14 mlrd eur investicije. Poleg tega pa potrebuješ še 6 mlrd eur vlaganj v omrežje.
20 mlrd eur za tvoj prehod na EV (vložek v platformo), torej na vozila, ki bodo 50% iz Kitajske (koga torej financiramo?). In posledično bo končna cena elektrika dobila še znantno velike pospeške... pa še zmeraj bomo 35% potreb po elekrtriki zadostili z uvozom.

To je edini realni scenarij, da se tvoje želje uresničijo v min. od min. 15 letih (če hitimo že od danes naprej). Misliš, da res? No, morda odgovor poznaš, no, vidiš, študije so eno, realnost drugo. :)

Moja pozicija je: diverzifikacija, postopnost, osveščanje. JEK 2 za 14 mlrd eur pa ne potrebujemo. Vsaj sedaj še ne.

Tudi mladi bodo hitreje se prilagajali kot mi 50 in +. Pusti času čas. Mladi tudi velikih dizel škatel ne bodo rabili.