In to potem "neki predsednik nekega kluba" hvali takšno skropucalo. Kot da bi sindikati pisali ta zakon, po drugi strani pa je noter toliko omejitev, izračunov, pogojev, "če"-jev, da si bo FURS to znova po svoje tolmačil in smo zopet tam.

Da ne govorim o tem, da takšna potencialna shema mogoče odgovarja 1% davčnih zavezancev ... verjetno pa še manjšemu številu.

P.S. Sploh ne vem, zakaj pripravljat takšne zakone ... zasebnike je treba razlastit, peticijo je možno podpisati pri mesečniku in Trockem :)).

Rast povprečne mesečne bruto plače v družbi mora biti najmanj enaka rasti povprečne mesečne bruto plače v zasebnem sektorju v preteklem poslovnem letu. Poleg tega bo moralo podjetje zagotoviti rast plač v višini vsaj 70 odstotkov rasti povprečne plače v svoji panogi. Če bo izplačevalo plače v višini nad 120 odstotkov povprečne plače v zasebnem sektorju, bo zadoščala rast plač v višini inflacije.

:))
ej zajebali ste za eno decimalko!
vse vrnit!
pa kazen pa v zapor :)

odpirajo se nova kvalitetna delovna mesta:
- kontrolor izplacil delezev v dobicku
- visji kontrolor kontrolorjev izplacil delezev v dobicku, saj vendar ne gre, da bi delali kar tako, stihijsko!

naredili bomo red!

Zakaj podjetja raje ne dajo delavcem plačan dopust in s tem znižajo končni dobiček podjetja (manj realizirajo)? Stavim da marsikomu več šteje dopust kot pa neka nagrada za uspešno poslovanje konec leta.

Kaj lahko daš tistemu delavcu, komur hočeš ali spet vsem isto?

Ne vem, zakaj toliko gneva na račun tega zakona. Tu je, kdor ga bo izkoristil, bo, kdor ne... pa bo upal, da ga naslednja vlada izboljša. Brez veze, da se kdo sekira zanj, ker gotovo se v njem ne skrivajo ključne rešitve za naše gospodarstvo. Je pa še en vzvod, ki se lahko ali pa ne uporabi v razmerju do zaposlenih.

Zato, ker so spet naredili nekaj tako, da niso nič naredili.

[gpor]
Zakaj podjetja raje ne dajo delavcem plačan dopust in s tem znižajo končni dobiček podjetja (manj realizirajo)? Stavim da marsikomu več šteje dopust kot pa neka nagrada za uspešno poslovanje konec leta.

Sej to se dela ko ni dela

Nekoristen in neuporaben zakon! Ni bistveno drugačen od obstoječega zakona ki ga je sprejela Janševa vlada leta 2008.
Obstoječega je uporabljalo 8 podjetij v Sloveniji, novega bo 5.

[gpor]
Zakaj podjetja raje ne dajo delavcem plačan dopust in s tem znižajo končni dobiček podjetja (manj realizirajo)? Stavim da marsikomu več šteje dopust kot pa neka nagrada za uspešno poslovanje konec leta.

Smo med državami z največ dopusta. Pooglej malo naokoli, pa boš videl da živiš v pravljični državi. Ostali delajo več in če ne bomo delali več in predvsem bolj učikovito, se pač ne bo izšlo. Simple as that.

ok, se popolnoma strinjam z ozko logiko. na sirse mi pa precej strize. zakaj bi ob vsem napredku delali vec? a ni poanta napredka, da lajsa zivljenje? vprasanje je seveda povsem retoricno. exploatacijski stroj, ki kuje dobicke pescici, ima preveliko inercijo, da bi se dalo izprezt...

Za novinarje: Pomagalo bi, da se naredi tabela z izračuni, ki olajša pot skozi tunel, ki ga je kreiral zakonodajalec.
In še splošno, kar skoraj vedno manjka: dajte za vraga link do vira, o katerem govorite. Da se ne gremo telefončke; sicer me (včasih) zanima vaše mnenje, ampak najraje pa si ga sam ustvarim tako, da preberem original.

[primvla]
ok, se popolnoma strinjam z ozko logiko. na sirse mi pa precej strize. zakaj bi ob vsem napredku delali vec? a ni poanta napredka, da lajsa zivljenje? vprasanje je seveda povsem retoricno. exploatacijski stroj, ki kuje dobicke pescici, ima preveliko inercijo, da bi se dalo izprezt...

Se v celoti strinjam, je pa to druga tema.
Težava je v temu da imajo najbolkj bogati vse več, kako bova midva to rešila, pa bo težko.
Globalni davek na premoženje (primerno velik da ne ubije razvoja in iniciative po več in hkrati dovolj velik, da vzame tam kjer je preveč in da tja, kjer je malo); težava je, da bi to moralo biti res povsod kar pomeni da je to samo ideja na papirju. Probem je očitno v človeški naravi, kako bomo to rešili pa nimam ideje, ker v zadnjih 2000 letih nismo kaj veliko napredovali.

[AlojzFerluga]
> [primvla]
> ok, se popolnoma strinjam z ozko logiko. na sirse mi pa precej strize. zakaj bi ob vsem napredku delali vec? a ni poanta napredka, da lajsa zivljenje? vprasanje je seveda povsem retoricno. exploatacijski stroj, ki kuje dobicke pescici, ima preveliko inercijo, da bi se dalo izprezt...


Se v celoti strinjam, je pa to druga tema.
Težava je v temu da imajo najbolkj bogati vse več, kako bova midva to rešila, pa bo težko.
Globalni davek na premoženje (primerno velik da ne ubije razvoja in iniciative po več in hkrati dovolj velik, da vzame tam kjer je preveč in da tja, kjer je malo); težava je, da bi to moralo biti res povsod kar pomeni da je to samo ideja na papirju. Probem je očitno v človeški naravi, kako bomo to rešili pa nimam ideje, ker v zadnjih 2000 letih nismo kaj veliko napredovali.

V razpravah o neenakosti je ključno ločiti med denarnimi dohodki in premoženjem. Večina velikega premoženja ni likvidna gotovina, temveč produktivni kapital – podjetja, infrastruktura in lastniški deleži – ki omogoča ustvarjanje delovnih mest, dohodkov in davčnih prilivov. Prerazporeditev takšnega premoženja ni mogoča brez posega v lastništvo kapitala, kar v praksi pomeni razlastitev ali nacionalizacijo. Takšen poseg pa ne vodi v trajno izboljšanje blaginje, saj hkrati oslabi mehanizme investicij, rasti in zaposlovanja. Zato je nesmiselno razpravo o neenakosti usmeriti v poenostavljeno predstavo o delitvi “akumuliranega denarja”.

to, da je prerazporeditev mogoca le prek razlastitve ali nacionalizacije, je demagogija. imas gomilo vmesnih mehanizmov obdavcenja, solastnistva, udelezbe pri dobicku, socialnih skladov in javnih investicij, etc, ki brzdajo koncentracijo bogastva.

koncentracija se v praksi ne odraza nujno v produktivnih nalozbah ampak gre lep delez v financne spekulacije in "mrtve" nalozbe, v cegle naprimer. prijema proti temu so se lotili v ZDA po ww2, naprimer, ko so navili progresivne davke in organizirali mocan javni solski sistem oz celotno infrastrukturo. v teh zlatih letih je prosperiral srednji razred. isto je bilo v zahodni in predvsem severni (kjer je se danes precej davkov in mocne javne storitve) evropi. v zda je slo potem od osemdesetih, ko se je spet razmahnila koncentracija, bolj kot ne samo vseskup navzdol, zato pa je sla v franze tut stabilnost, ki jo ohranjajo bolj kot ne samo se offshore, z orozjem in groznjami.

poanta je, kako uravnoteziti ucinkovitost, da ne gre za primitivno izrabo zive sile i tehnickih sredstava, kar na dolgi rok sigurno ne funkcionira, ker se, ce ne drugega, manjsa cloveski kapital. pretirana koncentracija kapitala tudi ogrozi demokraticne mehanizme, ker se komplet druzbena moc preseli tja (tega se zaenkrat uspesno brani kitajska), celo zahodni ekonomisti v ekstremih svetujejo tja do 80% obdavcitev, pa tudi, da trg ni samoregulativen ampak lahko parametri brez zunanje regulacije (drzava) zbezljajo v destruktivne vode (zaenkurc izobrazevanje -> zadolzevanje in populizem -> gospodarska kriza -> vojna). celo mednarodni denarni sklad, ki je zadrt zagovornik kapitala, ima na to temo marsikaj pozitivnega.

seveda ne trdim, da je redistribucija resitev, resitev je v iskanju optimalnega ravnotezja, ki redistribucijo vsebuje.

EVo točno tako ko si spisal. Zato pa čimveč zagonit sproti, v mejah neke zdrave normale - imaš fsaj ti kaj od tega. Ne pa podjetniki ko celo živleje garajo ko služna žiivna, nato pa pri 68ih razmišlajo kam vlagat pa če bi kupo BMW al Mercedes pa ka bo ceneje, medmet pa Javna uprava ravno preko teh omenjenih mehanizmov, rauba pridnim, da lahko sama kofetka po CResih in Krkih

Pravo vprašanje ni kdo je bogat in kdo ne temveč kako je bogat, realtivno ali absolutno? Ti, ki nam jih predstavljao kot najbogatejše zemljane, so zgolj in samo realtivno bogati, ker se njihovo premoženje/bogastvo meri na dnevni tečaj vrednostnih papirjev katere imajo trenutno v posesti ti posamezniki. Ampak vse to je relativno, ker je cena vrednostnih papirjev ob paketnih transakcijah popolnoma drugačna od dnevne drobnoprodajne cene na borzah. Najboljši primer za to diskrepanco med relativno vrednostjo bogastva/premoženja in realnostjo je nakup Tweeterja s strani Elona Muska. V času nakupa je bil Elon Musk proglašen za najbogatejšega zemljana z premoženjem nekja sto miljard dolarjev, pišem po spominu, bilo mu je pa zelo teško, postrgal je praktično vse mogoče vire, da je nabral 40 miljard dolarjev denarja, da je lahko odkupil podjetje od predhodnih lastnikov, ker so ti zahtevali za plačilo denar ne pa vrednostnih papirjev, ki jih je imel tedaj Musk v posesti.

To kar ti opisuješ niso podjetniki, biznismeni v smislu mednarodnega poslovnega izrazoslovja, temveč rokodelci manufakturisti s precej zmede med ušesi kar se poslovanja tiče.

Hmm,

Pred leti so se razdelili certifikati, večina jih je skušala čimprej monetarizirat.

Se bojim, da bo imelo podjetje, ki bo razdelilo delež v podjetju obilico dela s kupovanjem deleža nazaj.

V čem je torej smisel podjetništva?

Krneki

[Brane]
> [AlojzFerluga]
> > [primvla]
> > ok, se popolnoma strinjam z ozko logiko. na sirse mi pa precej strize. zakaj bi ob vsem napredku delali vec? a ni poanta napredka, da lajsa zivljenje? vprasanje je seveda povsem retoricno. exploatacijski stroj, ki kuje dobicke pescici, ima preveliko inercijo, da bi se dalo izprezt...
>
>
> Se v celoti strinjam, je pa to druga tema.
> Težava je v temu da imajo najbolkj bogati vse več, kako bova midva to rešila, pa bo težko.
> Globalni davek na premoženje (primerno velik da ne ubije razvoja in iniciative po več in hkrati dovolj velik, da vzame tam kjer je preveč in da tja, kjer je malo); težava je, da bi to moralo biti res povsod kar pomeni da je to samo ideja na papirju. Probem je očitno v človeški naravi, kako bomo to rešili pa nimam ideje, ker v zadnjih 2000 letih nismo kaj veliko napredovali.


V razpravah o neenakosti je ključno ločiti med denarnimi dohodki in premoženjem. Večina velikega premoženja ni likvidna gotovina, temveč produktivni kapital – podjetja, infrastruktura in lastniški deleži – ki omogoča ustvarjanje delovnih mest, dohodkov in davčnih prilivov. Prerazporeditev takšnega premoženja ni mogoča brez posega v lastništvo kapitala, kar v praksi pomeni razlastitev ali nacionalizacijo. Takšen poseg pa ne vodi v trajno izboljšanje blaginje, saj hkrati oslabi mehanizme investicij, rasti in zaposlovanja. Zato je nesmiselno razpravo o neenakosti usmeriti v poenostavljeno predstavo o delitvi “akumuliranega denarja”.

Bitko proti neenakosti je mogoče voditi tudi s pravno-ekonomskim in politično podprtim modelom tajkunizacije, kjer določenim perspektivnim in politično nakonektanim managerjem omogočiš prevzeme podjetij, ki mu sledi njihovo postopno izčrpavanje vsled uporabe kombinacije pohlepa in upravljalskega talenta. Tako nihče ne postane bogat.

Zveni znano? Točno tak model je uporabila doslej najboljša vlada v slovencef z najboljšim PV doslej. In to z reprizo vred. Da je bil najboljši doslej dokazuje tudi dejstvo, da je znal poskrbeti za zmanjšanje neenakosti v taki meri, da smo še danes znotraj domene Ginijevega koeficienta evropski rekorderji.

teško, postrgal je praktično vse mogoče vire, da je nabral 40 miljard dolarjev denarja, da je lahko odkupil podjetje od predhodnih lastnikov, ker so ti zahtevali za plačilo denar ne pa vrednostnih papirjev, ki jih je imel tedaj Musk v posesti.


Upam da si do tega zakljucka prisel po resnem razmisleku ;).

[mimoidoci]
> [Brane]
> > [AlojzFerluga]
> > > [primvla]
> > > ok, se popolnoma strinjam z ozko logiko. na sirse mi pa precej strize. zakaj bi ob vsem napredku delali vec? a ni poanta napredka, da lajsa zivljenje? vprasanje je seveda povsem retoricno. exploatacijski stroj, ki kuje dobicke pescici, ima preveliko inercijo, da bi se dalo izprezt...
> >
> >
> > Se v celoti strinjam, je pa to druga tema.
> > Težava je v temu da imajo najbolkj bogati vse več, kako bova midva to rešila, pa bo težko.
> > Globalni davek na premoženje (primerno velik da ne ubije razvoja in iniciative po več in hkrati dovolj velik, da vzame tam kjer je preveč in da tja, kjer je malo); težava je, da bi to moralo biti res povsod kar pomeni da je to samo ideja na papirju. Probem je očitno v človeški naravi, kako bomo to rešili pa nimam ideje, ker v zadnjih 2000 letih nismo kaj veliko napredovali.
>
>
> V razpravah o neenakosti je ključno ločiti med denarnimi dohodki in premoženjem. Večina velikega premoženja ni likvidna gotovina, temveč produktivni kapital – podjetja, infrastruktura in lastniški deleži – ki omogoča ustvarjanje delovnih mest, dohodkov in davčnih prilivov. Prerazporeditev takšnega premoženja ni mogoča brez posega v lastništvo kapitala, kar v praksi pomeni razlastitev ali nacionalizacijo. Takšen poseg pa ne vodi v trajno izboljšanje blaginje, saj hkrati oslabi mehanizme investicij, rasti in zaposlovanja. Zato je nesmiselno razpravo o neenakosti usmeriti v poenostavljeno predstavo o delitvi “akumuliranega denarja”.


Bitko proti neenakosti je mogoče voditi tudi s pravno-ekonomskim in politično podprtim modelom tajkunizacije, kjer določenim perspektivnim in politično nakonektanim managerjem omogočiš prevzeme podjetij, ki mu sledi njihovo postopno izčrpavanje vsled uporabe kombinacije pohlepa in upravljalskega talenta. Tako nihče ne postane bogat.

Zveni znano? Točno tak model je uporabila doslej najboljša vlada v slovencef z najboljšim PV doslej. In to z reprizo vred. Da je bil najboljši doslej dokazuje tudi dejstvo, da je znal poskrbeti za zmanjšanje neenakosti v taki meri, da smo še danes znotraj domene Ginijevega koeficienta evropski rekorderji.

Od bitk imajo najvec generali in tisti, ki niso na frontnih linijah in skrbijo da vojna "tece"....