Tu piše, da je kvantitativno zaostrovanje, na drugem komentarju pa berem, da se je to sedaj par mesecev nazaj končalo in da se je začelo obdobje kvantitativnega popuščanja.
Kr neki...Vsak se sklicuje na nekega analitika, ki ga redko kdo pozna, ampak njegovo mnenje je pa tisto pravo.
Dejstvo, da je bila pa zgodovinsko nenormalna rast pa nič.
Zato potem Slovenec najraje vlaga v cegle :-)

[mattx]
Tu piše, da je kvantitativno zaostrovanje, na drugem komentarju pa berem, da se je to sedaj par mesecev nazaj končalo in da se je začelo obdobje kvantitativnega popuščanja.

grobo, ampak za prvi vtis bo: fred.stlouisfed.org/...ries/WALCL

torej - ceprav se je ocitno zategovanje umirilo, zaenkrat se ne moremo govoriti o kaksnih mocnih premikih v popuscanje (dovajanje likvidnosti skozi trzne operacije = kupovanje tipicno drzavnega dolga, sirjenje fedove bilance).

kaj se bo zares dogajalo od tu dalje, je pa prevec odvisno od tega, na katero nogo bo petletnik vstal, kaksne ideje ga bodo ob tem doletele in koliko bodo zdrzale. ker polit-ekonomsko gremo sodec po kadrovanju in velikih obljubah kot kaze v fazo "fiskalne dominance" = primat ima politicna oblast, denarna se ji podreja in ji sledi.

v splosnem ima centralna banka tri roke, s kateirmi regulira razpolozljivost in ceno denarja:

- obvezno rezervo bank (mnozitelj mozne kreditne aktivnosti)
- svojo obrestno mero, ki je referencna za vse druge in/ali nastopa tudi direktno (za repo operacije recimo)
- operacije na trgu (danes znane kot QE, QT), ko skozi kupovanje papirjev dovaja denar na trg in obratno

v zadnjih 15-going-on-20 letih je postala kar normalna masovna uporaba trznih operacij, v preteklosti na zahodu ex japan to ni bila ravno stalnica. malo bode v oci to, da je se pred ameriskim jurisem QE v 70ih letih prakticiral spomenik financne discipline bundesbank :) www.ft.com/content/b...ff0d43d191

Ko veš, da ima Teslina delnica razmerje P/E = 383 in je za analitike, trge, investitorje, pa še za koga, to normalno... Potem veš, da je vse skupaj blef.

V osnovi se blefira, ljudje pa iščejo kratkoročne špekulativne zaslužke. Tudi zlato in srebro sta bila podvržena tej histeriji, ki vlada med investitorji.

Nihče ne bi delal v real sektorju, vsi bi le še provizije vlekli in živeli v lepih krajih ter se kitili z nečim. Dobrodošli na ringlšpil. Alias, zakaj je nepremičnina še zmeraj v redu naložba - če veš kaj z njo delati.

Vrednote so v klincu, vse bolj in bolj.

Zanko okrog vratu davkoplačevalcev zategujejo davkojemalci.

Če citiram zapisa iz članka

"Po analizah Michaela Howella iz londonske družbe CrossBorder Capital gibanje globalne likvidnosti pojasni tako približno 40 odstotkov gibanja cene bitcoina. Preostanek sistematičnih vplivov pa je razdeljen med zlato, kot referenčni denarni in inflacijski ščit (okoli 25 odstotkov), ter apetit vlagateljev po tveganju, ki prav tako prispeva približno četrtino pojasnjenih gibanj. Bitcoin se tako v največji meri obnaša kot likvidnostno visoko občutljiv makro instrument."

Avtor uvaja faktorski model (40% globalna likvidnost, 25% zlato, 35% apetit po tveganju), a ga nato metodološko opusti in ciljno ceno določa iz povprečja zgodovinskih drawdownov (84/83/77%). To je notranje nekonsistentno: če uteži jemljemo resno in kot približek uporabimo njegov lastni proxy likvidnosti (stablecoin mcap 138 → 322 mrd, +133%), zlato (≈1.792 → ≈5.013 $/oz, +180%) in S&P 500 P/E (24,1 → 29,8, +24%), dobimo uteženo spremembo okoli +106%, kar implicira višjo, ne nižjo “pošteno” ceno v primerjavi z izhodiščem 12/2021. Zato iz navedenih odstotkov ni mogoče logično priti do cilja 20–29 tisoč $; ta cilj izhaja iz povsem druge metode (zgodovinski padci), ki je v nasprotju z uvodnim okvirom. Če že trdi, da je BTC likvidnostno občutljiv makro instrument, potem mora tudi projekcijo dna utemeljiti na stanju likvidnosti in režima tveganja, ne pa nekritično prenesti preteklih ciklov v drugačne razmere.

“Popravek” – kaj bi moral avtor narediti, da bi bilo konsistentno


Pot A (model): definira regresijo na donose (log spremembe), standardizira faktorje, pokaže obdobje vzorca, stabilnost koeficientov, napako modela, in šele nato naredi scenarije (likvidnost gor/dol, risk-on/off).

Pot B (cikli): če želi analogijo drawdownov, naj ne prodaja faktorskega modela kot temelj razlage, ali pa naj eksplicitno pove, da gre za zgodovinski pattern, ne za “fair value”.

"Za gibanje cene bitcoina so značilni tako imenovani štiriletni cikli, katerih dinamiko, kot velja za vsak trg, določata tako ponudba kot povpraševanje. Ponudbo (med drugim) pomembno narekuje že sama algoritemska zasnova bitcoina, ko se vsake štiri leta ponudba svežih bitcoinov na trgu prepolovi. Temu pa sledi leto (oziroma vsaj doslej je bilo tako), ko cena bitcoina v zadnjem četrtletju doseže svoj štiriletni vrh.

Tako je bilo tudi v trenutnem ciklu. Zadnja prepolovitev se je zgodila aprila 2024, cena bitcoina pa je bila na vrhu oktobra 2025, ko je dosegla dobrih 126 tisoč dolarjev.

Od takrat cena bitcoina postopno upada, strmost upadanja pa daje sklepati, da smo konkretno zakorakali v medvedje leto na kriptotrgu, ki običajno sledi letu, ko bitcoin doseže svoj štiriletni vrh."

Seveda — tukaj je prevod v slovenščino:

⸻

Kaj kažejo podatki

Podatki to jasno kažejo. Na Binanceu, eni največjih svetovnih kriptomenjalnic, je 3. februarja obseg trgovanja s trajnimi pogodbami za par BTC/USDT znašal 23,51 milijarde dolarjev, medtem ko je bil na spot trgu 2,99 milijarde dolarjev. Razmerje je bilo 7,87 v korist izvedenih finančnih instrumentov, pri ceni okoli 75.770 dolarjev.

Dva dni kasneje, 5. februarja, je bilo razmerje še vedno visoko – 6,12. Obseg trgovanja s trajnimi pogodbami je znašal 15,97 milijarde dolarjev, na spot trgu pa 2,61 milijarde dolarjev, pri ceni okoli 69.700 dolarjev.

Takšna razmerja kažejo, da se večina trgovanja odvija tam, kjer sta na voljo finančni vzvod in možnost shortanja. V takšnem okolju so kratkoročni premiki cene pogosteje posledica zapiranja in odpiranja pozicij kot pa počasnega kopičenja bitcoina na spot trgu.

To pojasnjuje tudi, zakaj je lahko »podpora« v knjigi naročil zavajajoča. Knjiga naročil prikazuje naročila za nakup in prodajo pri določenih cenah, vendar je ta naročila mogoče umakniti ali premakniti v sekundi. Če je obseg trgovanja na trgu izvedenih instrumentov večkrat večji, lahko ta preglasi vidna naročila s spot trga. Knjiga naročil prikazuje namere, ne pa jamstev.

cikli se ponavljajo, ampak menjajo se gonilne sile in scasoma zna teh zmanjkati. v zacetku so bullrune gnali entuziasti in kriptografska "subkultura", potem zgodnji retailerji, za njimi siroka paleta retailerjev, prva podjetja in institucije, hedge skladi,... in nazadnje drzave. pocasi bo zmanjkalo podlage za strizenje...

Realno je rudarjenje tega zadnjega mio bitcoina nepomembna in s tem tudi vsak naslednji halvig event, ker se večina btc ne bo narudarila za časa naših življenj..Več ga lahko na trg plasira likvidacija Saylora(velika verjetnost pred 2028), še več quantum computing z aktivacijo že izgubljenih 5 mio btc, verjetnost je sicer majhna, da bo kaj takšnega v kratkem, ampak do leta 2140 pa sigurno..

[Polo83]
Realno je rudarjenje tega zadnjega mio bitcoina nepomembna in s tem tudi vsak naslednji halvig event, ker se večina btc ne bo narudarila za časa naših življenj..Več ga lahko na trg plasira likvidacija Saylora(velika verjetnost pred 2028), še več quantum computing z aktivacijo že izgubljenih 5 mio btc, verjetnost je sicer majhna, da bo kaj takšnega v kratkem, ampak do leta 2140 pa sigurno..

Brez rudarjenja ni potrjevanja trnsakcij, tako da to niti slučajno ne drži, da je rudarjenje nepomembno.

Res je, da če cena bitcoina pade pod proizvodne stroške, del rudarjev izklopi naprave in hashrate pade, vendar se veriga zaradi tega ne ustavi. Bitcoinov mehanizem prilagoditve težavnosti poskrbi, da se sistem sam stabilizira: bloki se začasno upočasnijo, nato pa se težavnost zniža in rudarjenje ponovno postane ekonomsko smiselno za preostale udeležence. Hashrate zato ni varovalka proti padcem cene, temveč odraz dolgoročnih pričakovanj in stroškovne strukture rudarjev.

[Brane]
> [Polo83]
> Realno je rudarjenje tega zadnjega mio bitcoina nepomembna in s tem tudi vsak naslednji halvig event, ker se večina btc ne bo narudarila za časa naših življenj..Več ga lahko na trg plasira likvidacija Saylora(velika verjetnost pred 2028), še več quantum computing z aktivacijo že izgubljenih 5 mio btc, verjetnost je sicer majhna, da bo kaj takšnega v kratkem, ampak do leta 2140 pa sigurno..

Brez rudarjenja ni potrjevanja trnsakcij, tako da to niti slučajno ne drži, da je rudarjenje nepomembno.

Res je, da če cena bitcoina pade pod proizvodne stroške, del rudarjev izklopi naprave in hashrate pade, vendar se veriga zaradi tega ne ustavi. Bitcoinov mehanizem prilagoditve težavnosti poskrbi, da se sistem sam stabilizira: bloki se začasno upočasnijo, nato pa se težavnost zniža in rudarjenje ponovno postane ekonomsko smiselno za preostale udeležence. Hashrate zato ni varovalka proti padcem cene, temveč odraz dolgoročnih pričakovanj in stroškovne strukture rudarjev.

Mogoce ves koliko so proizvodni stroski trenutno .
In kateri coin deluje na podobni tehnologiji kot btc ?

Povprečni okoli 60.000$

To so seveda pravljice investiranih v BTC po astronomskih cenah.

Realnost je pa nekaj drugega.

Washington predlaga delitev 6 gigavatov jedrske elektrarne Zaporožje za rudarjenje kriptovalut.

Se pravi na nek način free elektrika, kar pomeni ceno navzdol ane?

Enako, kot vsi mamini sinčki, ki doma v sobi rudarijo in ne plačajo nič.

Tudi tisti, ki v službah imajo skrite mašine, za katere nihče ne ve.

Strošek 60.000€, morda, realno pa niti blizu.

[Brane]
Povprečni okoli 60.000$

... alzo, če jaz zdaj tebe prav razumem, so "rudarji" bitkojnov dobesedno ropali vse uporabnike - razen za delovanje države subvencioniranih velikih porabnikov elektriko vsi plačujemo po porabi - električne energije, ko sem sam prvič slišal za bitkojne in ko sem Franklu napisal svoj post forum.finance.si/?m=...926&single o "uporabnosti" bitkojnov kot plačilnega sredstva - takrat so trgovci s pohlepom bitkojne reklamiranli kot "novi" denar - v realnem življenju ...

da za mrežo...,pravim za rudarjenje zadnjega milijona btc kot supply shock..iz tega vidika je teh nekaj 100tisoč btc v naslednjih desetletjih nepomembno in zato nebo halving euforije kot pika 4 letnega cikla...

[Polo83]
da za mrežo...,pravim za rudarjenje zadnjega milijona btc kot supply shock..iz tega vidika je teh nekaj 100tisoč btc v naslednjih desetletjih nepomembno in zato nebo halving euforije kot pika 4 letnega cikla...

Po moje ni tako enostavno, če bi bil halving danes bi bila povprečna cena rudarjenja 120.000$, ker je cena na trgu bistveno nižje bi se začeli procesi, o katerih sem pisal zgoraj, tako da ni vse samo v količini dodatne ponudbe.
To so nekateri opevani tuji komentatorji, ki sploh ne razumejo kako hash rate prilagoditev deluje, mislijo pa da morajo nekaj komentirati, poimenovali negativno spiralo do uničenja.