Tu piše, da je kvantitativno zaostrovanje, na drugem komentarju pa berem, da se je to sedaj par mesecev nazaj končalo in da se je začelo obdobje kvantitativnega popuščanja.
Kr neki...Vsak se sklicuje na nekega analitika, ki ga redko kdo pozna, ampak njegovo mnenje je pa tisto pravo.
Dejstvo, da je bila pa zgodovinsko nenormalna rast pa nič.
Zato potem Slovenec najraje vlaga v cegle :-)

[mattx]
Tu piše, da je kvantitativno zaostrovanje, na drugem komentarju pa berem, da se je to sedaj par mesecev nazaj končalo in da se je začelo obdobje kvantitativnega popuščanja.

grobo, ampak za prvi vtis bo: fred.stlouisfed.org/...ries/WALCL

torej - ceprav se je ocitno zategovanje umirilo, zaenkrat se ne moremo govoriti o kaksnih mocnih premikih v popuscanje (dovajanje likvidnosti skozi trzne operacije = kupovanje tipicno drzavnega dolga, sirjenje fedove bilance).

kaj se bo zares dogajalo od tu dalje, je pa prevec odvisno od tega, na katero nogo bo petletnik vstal, kaksne ideje ga bodo ob tem doletele in koliko bodo zdrzale. ker polit-ekonomsko gremo sodec po kadrovanju in velikih obljubah kot kaze v fazo "fiskalne dominance" = primat ima politicna oblast, denarna se ji podreja in ji sledi.

v splosnem ima centralna banka tri roke, s kateirmi regulira razpolozljivost in ceno denarja:

- obvezno rezervo bank (mnozitelj mozne kreditne aktivnosti)
- svojo obrestno mero, ki je referencna za vse druge in/ali nastopa tudi direktno (za repo operacije recimo)
- operacije na trgu (danes znane kot QE, QT), ko skozi kupovanje papirjev dovaja denar na trg in obratno

v zadnjih 15-going-on-20 letih je postala kar normalna masovna uporaba trznih operacij, v preteklosti na zahodu ex japan to ni bila ravno stalnica. malo bode v oci to, da je se pred ameriskim jurisem QE v 70ih letih prakticiral spomenik financne discipline bundesbank :) www.ft.com/content/b...ff0d43d191

Ko veš, da ima Teslina delnica razmerje P/E = 383 in je za analitike, trge, investitorje, pa še za koga, to normalno... Potem veš, da je vse skupaj blef.

V osnovi se blefira, ljudje pa iščejo kratkoročne špekulativne zaslužke. Tudi zlato in srebro sta bila podvržena tej histeriji, ki vlada med investitorji.

Nihče ne bi delal v real sektorju, vsi bi le še provizije vlekli in živeli v lepih krajih ter se kitili z nečim. Dobrodošli na ringlšpil. Alias, zakaj je nepremičnina še zmeraj v redu naložba - če veš kaj z njo delati.

Vrednote so v klincu, vse bolj in bolj.

Zanko okrog vratu davkoplačevalcev zategujejo davkojemalci.

Če citiram zapisa iz članka

"Po analizah Michaela Howella iz londonske družbe CrossBorder Capital gibanje globalne likvidnosti pojasni tako približno 40 odstotkov gibanja cene bitcoina. Preostanek sistematičnih vplivov pa je razdeljen med zlato, kot referenčni denarni in inflacijski ščit (okoli 25 odstotkov), ter apetit vlagateljev po tveganju, ki prav tako prispeva približno četrtino pojasnjenih gibanj. Bitcoin se tako v največji meri obnaša kot likvidnostno visoko občutljiv makro instrument."

Avtor uvaja faktorski model (40% globalna likvidnost, 25% zlato, 35% apetit po tveganju), a ga nato metodološko opusti in ciljno ceno določa iz povprečja zgodovinskih drawdownov (84/83/77%). To je notranje nekonsistentno: če uteži jemljemo resno in kot približek uporabimo njegov lastni proxy likvidnosti (stablecoin mcap 138 → 322 mrd, +133%), zlato (≈1.792 → ≈5.013 $/oz, +180%) in S&P 500 P/E (24,1 → 29,8, +24%), dobimo uteženo spremembo okoli +106%, kar implicira višjo, ne nižjo “pošteno” ceno v primerjavi z izhodiščem 12/2021. Zato iz navedenih odstotkov ni mogoče logično priti do cilja 20–29 tisoč $; ta cilj izhaja iz povsem druge metode (zgodovinski padci), ki je v nasprotju z uvodnim okvirom. Če že trdi, da je BTC likvidnostno občutljiv makro instrument, potem mora tudi projekcijo dna utemeljiti na stanju likvidnosti in režima tveganja, ne pa nekritično prenesti preteklih ciklov v drugačne razmere.

“Popravek” – kaj bi moral avtor narediti, da bi bilo konsistentno


Pot A (model): definira regresijo na donose (log spremembe), standardizira faktorje, pokaže obdobje vzorca, stabilnost koeficientov, napako modela, in šele nato naredi scenarije (likvidnost gor/dol, risk-on/off).

Pot B (cikli): če želi analogijo drawdownov, naj ne prodaja faktorskega modela kot temelj razlage, ali pa naj eksplicitno pove, da gre za zgodovinski pattern, ne za “fair value”.

"Za gibanje cene bitcoina so značilni tako imenovani štiriletni cikli, katerih dinamiko, kot velja za vsak trg, določata tako ponudba kot povpraševanje. Ponudbo (med drugim) pomembno narekuje že sama algoritemska zasnova bitcoina, ko se vsake štiri leta ponudba svežih bitcoinov na trgu prepolovi. Temu pa sledi leto (oziroma vsaj doslej je bilo tako), ko cena bitcoina v zadnjem četrtletju doseže svoj štiriletni vrh.

Tako je bilo tudi v trenutnem ciklu. Zadnja prepolovitev se je zgodila aprila 2024, cena bitcoina pa je bila na vrhu oktobra 2025, ko je dosegla dobrih 126 tisoč dolarjev.

Od takrat cena bitcoina postopno upada, strmost upadanja pa daje sklepati, da smo konkretno zakorakali v medvedje leto na kriptotrgu, ki običajno sledi letu, ko bitcoin doseže svoj štiriletni vrh."