Da ti skrajšam muke:
Definicija skrajne desnice: Ideološko; skrajni konzervativizem, ločevanje ljudi po krvnih zrncih ( genih), osnovni gradnik družbe družina, ekonomsko; nizki davki-posledično relativno okrnjen javni sektor in javne storitve, avtaritarno vodenje

Definicija skrajne levice: zanikanje privatne lastnine, sociološko: enakomerna delitev ustvarjenega med vse člane družbe, ekonomsko; visoki davki, širok javni sektor, veliko javne lastnine, osnovni gradnik družbe ružina, avtaritarno vodenje

Definicija liberalizma: vladavina prava, enakost pred zakonom, osnovni gradnik družbe posameznik/posameznica, ekonomsko: relativno visoki davki, javni sektor prilagojen trenutnim potrebam, način vodenja v rokavicah navzven vendar z jasno hirearhijo odgovornosti in avtoritete.

[1357]
> Če prav razumem, se pravzaprav strinjaš, da tak glasovalni stroj ne more zastopati interesov volivcev.

Glasovalni stroj je posledica načina odločanja o stvareh, demokracija (pravica biti voljen in pravica voliti, rezultati se določajo na podlagi večine glasov) kakršno poznamo in sedaj tudi na srečo imamo je samo najboljši mogoč sistem, da je upoštevana volja ljudi,ki jo izržajo na volitvah z glasovanjem za politične stranke, na podlagi rezultatov volitev in svojih programov ter kadrovskih potencialov se pa te razvrstijo v parlamentu na vladajočo večino in opozicijo, od tu naprej je pa vse v rokah glasovalnega stroja. Glavni upliv imamo pa ljudje na volitvah, tedaj s svojim glasom izbiramo kaj želimo in kam hočemo. Slovenski problem za volilce je predvsem v tem, da desno od sredine praktično nimamo nobene resne izbire. Tisto kar se ponuja na desnici v Sloveniji so ali radikalci ali pa častilci "Perpeto mobileja" in prvaki praznogovora. Glavni vzrok za to je slovenska politično strankarska zakonodaja, ki je potrebna temeljite prenove, da bo primerna času in prostoru in bo posledično tudi prinesla mnogo bolj realistično strankarsko ponudbo in kvalitetnejše politično delovanje.

Hmm… Po tej pravni definiciji smo na prejšnjih volitvah demokratično izvolili avtoritarno vodenje države, saj je ustroj večine poslancev sestavljen iz cirkusantov, odvisnih podrepnikov in tihih dvigovalcev rok. Glasovalni stroj je v lasti enega ali nekaj posameznikov. V bistvu je ta nebodiga treba tam izključno zaradi gole pravne formalnosti. (Demokracija pa taka!!?)

To vse skupaj me spominja na izraz »svobodno tržišče«, kjer vrhunska reklama zleze kupcem pod kožo in jih prepriča, da nekaj potrebujejo, kar v bistvu ne rabijo. Ko to kupijo, obstane stvar v omari naslednjih sedem ali več let. V tem času si niso sposobni priznati, da je bil nakup odveč. V širši družbi pa ne dozori spoznanje, da je »svobodno tržišče« dejansko izobličeno.

[1357]

Definicija liberalizma: vladavina prava, enakost pred zakonom, osnovni gradnik družbe posameznik/posameznica, ekonomsko: relativno visoki davki, javni sektor prilagojen trenutnim potrebam, način vodenja v rokavicah navzven vendar z jasno hirearhijo odgovornosti in avtoritete.

Če se postavim v vlogo hudičevega zagovornika, bi napisal definicijo liberalizma takole:

Definicija liberalizma: vladavina prava (po potrebi), enakost pred zakonom (razen priviligiranih), osnovni gradnik družbe posameznik/posameznica ( in ne družina), ekonomsko: relativno visoki davki, javni sektor prilagojen trenutnim potrebam (in ne dejanskim zmožnostim) , način vodenja v rokavicah navzven vendar z jasno hirearhijo odgovornosti (ki se ne kaznuje) in avtoritete (ki so umetno ustvarjene).

Hmm… Po tej pravni definiciji smo na prejšnjih volitvah demokratično izvolili avtoritarno vodenje države, saj je ustroj večine poslancev sestavljen iz cirkusantov, odvisnih podrepnikov in tihih dvigovalcev rok. Glasovalni stroj je v lasti enega ali nekaj posameznikov. V bistvu je ta nebodiga treba tam izključno zaradi gole pravne formalnosti. (Demokracija pa taka!!?)

To vse skupaj me spominja na izraz »svobodno tržišče«, kjer vrhunska reklama zleze kupcem pod kožo in jih prepriča, da nekaj potrebujejo, kar v bistvu ne rabijo. Ko to kupijo, obstane stvar v omari naslednjih sedem ali več let. V tem času si niso sposobni priznati, da je bil nakup odveč. V širši družbi pa ne dozori spoznanje, da je »svobodno tržišče« dejansko izobličeno.

Največja traparija,ki jo lahko naredi volilec na volitvah je ta da svoj izbor vrši na podlagi kandidata stranke, ki kandidira v nejgovi volilni enoti. Pri političnih strankah v parlamentu so njihovi poslanci zgolj in samo teater za gledalstvo na RTV SLO 3 in glasovalni stroj. Zakoni se priparavljajo na ministrstvih in v kabinetu premieja, enako je z odloki in dekreti. Zato je za volilca, ki je v dilemi in se hoče kvalitetno odločiti, mnogo pomembneje pregledati programe dela strank h katerim inklinira, če so to opozicijske ali neparlamentarne stranke. Če so pa to stranke vladajoče koalicije je pa potrebno pogledati koalicijsko pogodbo in kaj je kdo naredil in realiziral od zavez v koalicijski pogodbi. Če vzamemo zadnji mandat parlamenta, potem je potrebno od 5 strank dve obvezno kaznovati z neglasovanjem za njih; to sta SDS zaradi oviranja procedur formiranja tako pralamentarnih teles kot vlade na začetku mandata, in pa SD z vladne strani ker so praktično avtorji vseh vsebinskih afer na vladni strani. Takšnih strank v politiki ne potrebujemo tako po obnašanju kot po vsebini.
Vse kar sem ti napisal okoli programov posameznih strank, koalicijske pogodbe, in realizacije le teh je dosegljivo zgolj z nekaj kliki na računalniku ali pametnem telefonu in ne vzame več od pol ure časa za pregled teh vsebin na podlagi katerih lahko vsakdo verodostojno reši svoje dileme okoli izbora politične stranke,ki mu je najbližja.

[Bogomir1]
> [1357]

> Definicija liberalizma: vladavina prava, enakost pred zakonom, osnovni gradnik družbe posameznik/posameznica, ekonomsko: relativno visoki davki, javni sektor prilagojen trenutnim potrebam, način vodenja v rokavicah navzven vendar z jasno hirearhijo odgovornosti in avtoritete.

Če se postavim v vlogo hudičevega zagovornika, bi napisal definicijo liberalizma takole:

Definicija liberalizma: vladavina prava (po potrebi), enakost pred zakonom (razen priviligiranih), osnovni gradnik družbe posameznik/posameznica ( in ne družina), ekonomsko: relativno visoki davki, javni sektor prilagojen trenutnim potrebam (in ne dejanskim zmožnostim) , način vodenja v rokavicah navzven vendar z jasno hirearhijo odgovornosti (ki se ne kaznuje) in avtoritete (ki so umetno ustvarjene).

Tele tvoje definicije bolj ustrezajo ideološki levici in desnici kot pa materialističnim liberalcem.

[1357]

Največja traparija,ki jo lahko naredi volilec na volitvah je ta da svoj izbor vrši na podlagi kandidata stranke, ki kandidira v nejgovi volilni enoti. Pri političnih strankah v parlamentu so njihovi poslanci zgolj in samo teater za gledalstvo na RTV SLO 3 in glasovalni stroj. Zakoni se priparavljajo na ministrstvih in v kabinetu premieja, enako je z odloki in dekreti. Zato je za volilca, ki je v dilemi in se hoče kvalitetno odločiti, mnogo pomembneje pregledati programe dela strank h katerim inklinira, če so to opozicijske ali neparlamentarne stranke. Če so pa to stranke vladajoče koalicije je pa potrebno pogledati koalicijsko pogodbo in kaj je kdo naredil in realiziral od zavez v koalicijski pogodbi. Če vzamemo zadnji mandat parlamenta, potem je potrebno od 5 strank dve obvezno kaznovati z neglasovanjem za njih; to sta SDS zaradi oviranja procedur formiranja tako pralamentarnih teles kot vlade na začetku mandata, in pa SD z vladne strani ker so praktično avtorji vseh vsebinskih afer na vladni strani. Takšnih strank v politiki ne potrebujemo tako po obnašanju kot po vsebini.
Vse kar sem ti napisal okoli programov posameznih strank, koalicijske pogodbe, in realizacije le teh je dosegljivo zgolj z nekaj kliki na računalniku ali pametnem telefonu in ne vzame več od pol ure časa za pregled teh vsebin na podlagi katerih lahko vsakdo verodostojno reši svoje dileme okoli izbora politične stranke,ki mu je najbližja.

Uf, kot materialističnega liberalca (če si to res) bi te moral pohvalit za argumentirano razpravo ne glede na to ali se s teboj strinjam ali ne. Tudi ne vem, kaj pravzaprav je razlika z navadnim »liberalcem«. Dobrohotno pa bi te opozoril, da si zelo velik idealist in zaradi tega podvržen nedobrohotnim manipulacijam. V svoji teoriji si namreč pozabil na tako imenovane robne pogoje in realna stanja.
- Programi strank po vsebini ne zadoščajo pogojem, da bi jih lahko opredelil za poslovni program. To so zbirke opisov želja ali želenih usmeritev, ki se jih ne da kvantitativno izmeriti in je na koncu mandata enako pravilna pozitivna ali negativna ocena – odvisno od pozicije posameznega ocenjevalca.
- Velikanska večina volivcev (zaradi različnih razlogov) ne bere programov. Ljudje se odločajo predvsem na osnovi medijske manipulacije in lastne indoktriniranosti.
- Koalicijska pogodba velja po potrebi. Če je vlada v nevarnosti, se kršitev spregleda. Če je kršitelj dovolj močan, kršitev sploh ne zagleda belega dne.
- Zakone in podzakonske akte pripravlja administracija po navodilih političnega vrha. Dovolj časa sem bil v državni upravi, da vem kako je administracija okostenela in kako malo stroke je v političnem vrhu in kako strokovno ozki so običajno njihovi izbrani svetovalci.
- Pomembna je stopnja permisivnosti za vdor korupcije in organiziranega kriminala ter ne nazadnje tujih agentur. Bolj kot je politika idealistična in odmaknjena od realnega življenja lažji je tovrsten vdor. To je svet, ki je vzporeden z našim legalnim svetom in je neviden. Trenutno že vrabci čivkajo, da je že neznosno velik. Postavljanje »pravih« ljudi na prava mesta daje priliko za izvedbo zakulisnih programov. SD ni edina šibka točka. Vse stranke so na udaru. Ene so bolj, druge manj dojemljive. To običajno opazijo, ko je že prepozno.
- Potem so tu življenjski cikli razvoja zmogljivosti, ki so praviloma dolgi več mandatov in jih politikantske vlade gladko ne upoštevajo. Vsakič, ko nastopijo začnejo šteti začetek Sveta na novo.

Kar se tiče tega, katerih strank opozicije ne bi volil zaradi dejanj v parlamentu, ki so enaka dejanjem članov sedanje koalicije v prejšnjem mandatu, ko so bili oni v opoziciji, je nefer. Glede na trend izločevanja in nezmožnosti dogovarjanja zaradi prevelike nekompatibilnosti, se bo to še dogajalo.

[Bogomir1]
> [1357]
>
> Največja traparija,ki jo lahko naredi volilec na volitvah je ta da svoj izbor vrši na podlagi kandidata stranke, ki kandidira v nejgovi volilni enoti. Pri političnih strankah v parlamentu so njihovi poslanci zgolj in samo teater za gledalstvo na RTV SLO 3 in glasovalni stroj. Zakoni se priparavljajo na ministrstvih in v kabinetu premieja, enako je z odloki in dekreti. Zato je za volilca, ki je v dilemi in se hoče kvalitetno odločiti, mnogo pomembneje pregledati programe dela strank h katerim inklinira, če so to opozicijske ali neparlamentarne stranke. Če so pa to stranke vladajoče koalicije je pa potrebno pogledati koalicijsko pogodbo in kaj je kdo naredil in realiziral od zavez v koalicijski pogodbi. Če vzamemo zadnji mandat parlamenta, potem je potrebno od 5 strank dve obvezno kaznovati z neglasovanjem za njih; to sta SDS zaradi oviranja procedur formiranja tako pralamentarnih teles kot vlade na začetku mandata, in pa SD z vladne strani ker so praktično avtorji vseh vsebinskih afer na vladni strani. Takšnih strank v politiki ne potrebujemo tako po obnašanju kot po vsebini.
> Vse kar sem ti napisal okoli programov posameznih strank, koalicijske pogodbe, in realizacije le teh je dosegljivo zgolj z nekaj kliki na računalniku ali pametnem telefonu in ne vzame več od pol ure časa za pregled teh vsebin na podlagi katerih lahko vsakdo verodostojno reši svoje dileme okoli izbora politične stranke,ki mu je najbližja.

Uf, kot materialističnega liberalca (če si to res) bi te moral pohvalit za argumentirano razpravo ne glede na to ali se s teboj strinjam ali ne. Tudi ne vem, kaj pravzaprav je razlika z navadnim »liberalcem«. Dobrohotno pa bi te opozoril, da si zelo velik idealist in zaradi tega podvržen nedobrohotnim manipulacijam. V svoji teoriji si namreč pozabil na tako imenovane robne pogoje in realna stanja.

Jasno je da svet ni idealen, da obstojao odkloni, ampak mora obstajati tudi mainstream, ki mora biti tako in drugače čist in jasen. Problemi nastanejo takrat ko odkloni postanejo mainstrem.

- Programi strank po vsebini ne zadoščajo pogojem, da bi jih lahko opredelil za poslovni program. To so zbirke opisov želja ali želenih usmeritev, ki se jih ne da kvantitativno izmeriti in je na koncu mandata enako pravilna pozitivna ali negativna ocena – odvisno od pozicije posameznega ocenjevalca.

Realizacija programov je odvisna od uspeha strank na volitvah in njihove kasnejše lokacije v parlamentu, ali so pozicija ali opozicija. Dejstvo je tudi da, so programi v cca 70% enaki, razlike so v preostalih cca 30% in pa od načina izvedbe le teh.

- Velikanska večina volivcev (zaradi različnih razlogov) ne bere programov. Ljudje se odločajo predvsem na osnovi medijske manipulacije in lastne indoktriniranosti.

To je žal res. Z razvojem PR tehnologij in tehnik in splošnim tehnološkim razvojem volitve skoz bolj postajajo podobne kakemu izboru za miss, mistra ali pa resničnostni šov kot pa resnemu dogodku, ki odloča o smeri žitja in bitja v naslednjem srednjeročnem obdobju, mandatu pooblaščenih za odločanje.

- Koalicijska pogodba velja po potrebi. Če je vlada v nevarnosti, se kršitev spregleda. Če je kršitelj dovolj močan, kršitev sploh ne zagleda belega dne.

Koalicijska pogodba je poslovni načrt za vladajočo večino v parlamentu. Razlika je pa v načinu kako je napisana. Lahko je napisana v načelnem slogu, z zelo jasnimi opredelitvami in nalogami, lahko pa je dlakocepska, slednja je idealna za vsakovrstne prepire znotraj koalicije in posledično nestabilnost v vladajoči koaliciji in družbi ter državi sami.

- Zakone in podzakonske akte pripravlja administracija po navodilih političnega vrha. Dovolj časa sem bil v državni upravi, da vem kako je administracija okostenela in kako malo stroke je v političnem vrhu in kako strokovno ozki so običajno njihovi izbrani svetovalci.

Važno je da je stroka v administrativnem delu, politični vrh je tam zato da daje načelne usmeritve.

- Pomembna je stopnja permisivnosti za vdor korupcije in organiziranega kriminala ter ne nazadnje tujih agentur. Bolj kot je politika idealistična in odmaknjena od realnega življenja lažji je tovrsten vdor. To je svet, ki je vzporeden z našim legalnim svetom in je neviden. Trenutno že vrabci čivkajo, da je že neznosno velik. Postavljanje »pravih« ljudi na prava mesta daje priliko za izvedbo zakulisnih programov. SD ni edina šibka točka. Vse stranke so na udaru. Ene so bolj, druge manj dojemljive. To običajno opazijo, ko je že prepozno.

Kar se korupcije tiče je najprej potreben realistični pogled. Prostitucija in korupcija sta najstarejši obrti tega sveta in ne da se ju izkoreniniti, ker sta obe del našega genskega zapisa. Da se jo pa s pametnimi ukrepi spraviti na razumno ravan.

Okoli tujih agentur ne bi preveč izgubljal besed, ker imamo na tem področju tudi sami precej masla na glavi. Da pa poleg normalnega ( varnostno pogojenega) obstoja tudi splošni agenturni interes za dogajanje v naši državi je pa izvor že v naši geografski legi, imamo pač to srečo ali smolo, kakor si kdo želi to predstavljati, da smo eno do dveh naravnih križišč Evrope, kjer se križajo vse poti in posledično vsi zunnaji akterji strmijo k temu, da njihovim interesom ne postanemo teško ali celo neprehodna fizična ovira.

- Potem so tu življenjski cikli razvoja zmogljivosti, ki so praviloma dolgi več mandatov in jih politikantske vlade gladko ne upoštevajo. Vsakič, ko nastopijo začnejo šteti začetek Sveta na novo.

To je problem, ki je pa povezan z našo legistraturo okoli političnih strank. dokler bodo politiki znotraj političnih strnak alfa in omega bo tako kot je, ko se bo pa legistratura spremenila v smer kot jo poznajo v svetu zahodno od nas, kjer so politiki samo izvajalci politke in političnih programov, kreatorji in upravljalci pa interesne skupine se bo tudi to spremenilo. Število premožnih ljudi se veča in kmalu bo nastopil čas, ko bo ta skupina ljudi v državi nastopila skupaj in od aktualne politike, katerkoli barve že, izsilila zakonske spremembe, ki bodo šle v zgoraj opisano smer.

Kar se tiče tega, katerih strank opozicije ne bi volil zaradi dejanj v parlamentu, ki so enaka dejanjem članov sedanje koalicije v prejšnjem mandatu, ko so bili oni v opoziciji, je nefer. Glede na trend izločevanja in nezmožnosti dogovarjanja zaradi prevelike nekompatibilnosti, se bo to še dogajalo.

Opozicija iz prejšnjega mandata je plačala na volitvah svojo ceno, praktično nobena stranka Šarčeve koalicije, iz takšnih ali drugačnih razlogov, ni prestopila praga parlamenta v aktualnem iztekajočem mandatu. V centru in levo od centra so to lekcijo sprejeli na znanje in se pred sedanjimi volitvami in za časa celega zadnjega mandata obnašajo precej drugače kot so se v predhodnjih dveh mandatih.

Definicija liberalizma: vladavina prava, enakost pred zakonom, osnovni gradnik družbe posameznik/posameznica, ekonomsko: relativno visoki davki, javni sektor prilagojen trenutnim potrebam, način vodenja v rokavicah navzven vendar z jasno hirearhijo odgovornosti in avtoritete.

Tu trcis na problem, da ljudje zaenkrat se vedno prihajajo iz druzin.
Ce druzin ni, ni potomstva, ce pa so druzine s potomci, moras pa te indoktrinirat, da je posameznik vec kot druzina.

Vse tri veje, ki jih omenjas, so izsle iz religije, leva avtoritarna, je boga ze v stratu opustila, liberalna pa scasoma, in postavila na njegovo mesto neko zakonodajo, pravo.
Zato sem mnenja, da je ta lahko zelo hitro skrajna oz tezi v levo.
Se dodatni problem je, da se vecina ne zaveda, da je tudi ateizem religija.
Sicer brez forme,a z zelo jasno vsebino.

Liberalnost je vsecna in mozna, ce izide iz leve ali desne avtoritarnosti.
Se pa njen konec verjetno spet neha s prehodom v desno ali levo avtoritarnost, kar se trenutno dogaja.

[odvisnik]
Definicija liberalizma: vladavina prava, enakost pred zakonom, osnovni gradnik družbe posameznik/posameznica, ekonomsko: relativno visoki davki, javni sektor prilagojen trenutnim potrebam, način vodenja v rokavicah navzven vendar z jasno hirearhijo odgovornosti in avtoritete.

Tu trcis na problem, da ljudje zaenkrat se vedno prihajajo iz druzin.
Ce druzin ni, ni potomstva, ce pa so druzine s potomci, moras pa te indoktrinirat, da je posameznik vec kot druzina.

Tu si pa malo zašel. Po naravni poti pri sesalcih lahko dva posameznika, en moškega in en ženskega spola, ustvarita potomca. In če imata skupnega potomca to še ne pomeni da morata tudi skupaj živeti. Družina je bila nadomestek v času ko še ni obstojalo civilno pravo kakršnega poznamo danes. Religijska definicija družine tudi ne ustreza več današnjemu času, predvsem tempu življenja, ki zahteva 100% osredotočenost na poslovno dejavnost, če delaš na delavnem mestu, ki ti finančno omogoča življenje, na delavnih mestih, ki omogočajo preživetje je malo drugače ampak je posledično tudi stndard življenja slabši in s tem povezani problemi v družinah.

Vse tri veje, ki jih omenjas, so izsle iz religije, leva avtoritarna, je boga ze v stratu opustila, liberalna pa scasoma, in postavila na njegovo mesto neko zakonodajo, pravo.
Zato sem mnenja, da je ta lahko zelo hitro skrajna oz tezi v levo.
Se dodatni problem je, da se vecina ne zaveda, da je tudi ateizem religija.
Sicer brez forme,a z zelo jasno vsebino.

Malo si zašel. Desničarji imajo boga v nebesih ( Tora, Biblija, Koran), levičarji na zemlji (Kapital;Marx), liberalci pa v denarnici ( zakonodaja služi zgolj legalnosti polnjenja denarnice)

Liberalnost je vsecna in mozna, ce izide iz leve ali desne avtoritarnosti.
Se pa njen konec verjetno spet neha s prehodom v desno ali levo avtoritarnost, kar se trenutno dogaja.

Avtaritarnost, leva ali desna, se pojavlja vedno tedaj ko se zbere dovolj velika množica tistih, ki sami brez pomoči okolice niso sposobni preživeti v času in prostoru. Ti potrebujejo avtoritarnega vodjo.

[odvisnik]
Definicija liberalizma: vladavina prava, enakost pred zakonom, osnovni gradnik družbe posameznik/posameznica, ekonomsko: relativno visoki davki, javni sektor prilagojen trenutnim potrebam, način vodenja v rokavicah navzven vendar z jasno hirearhijo odgovornosti in avtoritete.

Tu trcis na problem, da ljudje zaenkrat se vedno prihajajo iz druzin.
Ce druzin ni, ni potomstva, ce pa so druzine s potomci, moras pa te indoktrinirat, da je posameznik vec kot druzina.

Tu si pa malo zašel. Po naravni poti pri sesalcih lahko dva posameznika, en moškega in en ženskega spola, ustvarita potomca. In če imata skupnega potomca to še ne pomeni da morata tudi skupaj živeti. Družina je bila nadomestek v času ko še ni obstojalo civilno pravo kakršnega poznamo danes. Religijska definicija družine tudi ne ustreza več današnjemu času, predvsem tempu življenja, ki zahteva 100% osredotočenost na poslovno dejavnost, če delaš na delavnem mestu, ki ti finančno omogoča življenje, na delavnih mestih, ki omogočajo preživetje je malo drugače ampak je posledično tudi stndard življenja slabši in s tem povezani problemi v družinah.

Vse tri veje, ki jih omenjas, so izsle iz religije, leva avtoritarna, je boga ze v stratu opustila, liberalna pa scasoma, in postavila na njegovo mesto neko zakonodajo, pravo.
Zato sem mnenja, da je ta lahko zelo hitro skrajna oz tezi v levo.
Se dodatni problem je, da se vecina ne zaveda, da je tudi ateizem religija.
Sicer brez forme,a z zelo jasno vsebino.

Malo si zašel. Desničarji imajo boga v nebesih ( Tora, Biblija, Koran), levičarji na zemlji (Kapital;Marx), liberalci pa v denarnici ( zakonodaja služi zgolj legalnosti polnjenja denarnice)

Liberalnost je vsecna in mozna, ce izide iz leve ali desne avtoritarnosti.
Se pa njen konec verjetno spet neha s prehodom v desno ali levo avtoritarnost, kar se trenutno dogaja.

Avtaritarnost, leva ali desna, se pojavlja vedno tedaj ko se zbere dovolj velika množica tistih, ki sami brez pomoči okolice niso sposobni preživeti v času in prostoru. Ti potrebujejo avtoritarnega vodjo.

malo zašel. Po naravni poti pri sesalcih lahko dva posameznika, en moškega in en ženskega spola, ustvarita potomca. In če imata skupnega potomca to še ne pomeni da morata tudi skupaj živeti. Družina je bila nadomestek v času ko še ni obstojalo civilno pravo kakršnega poznamo dan.


Ja samo ljudje nismo le skupek pravil, ki bi jih lahko po potrebi postavljal.

Tudi rimljani so imeli mocno pravo in na koncu propadli, imeli so celo zelo mocno porocno pravo in "pregled" na prvo porocno noc, da je bila nevesta godna. Kot sem nekaj bral pred kratkim.

Ker se posamezniki ne odlocajo za potomce, ker je to rizicno in dodatno breme.
Bi v takih drzavah nataliteta strmo padala, kar je trenutno videno marsikje.
Zato me zanima, kako lahko tak sistem prezivi, ce ljudje nimajo potomstva?

V naravi je tako, da zenska zival mora rodit, ce je oplojena.
V liberalizmu lahko pridemo do absurda, da bo to prevzela drzava, ceprav ji druzina ni v osnovnem planu, in izdatno podpirala rojevanje.
Kar zna imet spet svoje "probleme", kot vidimo pri nas v mnozici rojstev priseljencev ali pa kje drugje v evropi.


Ce se nisi opazil, si mocan zagovornik nekega elitizma, ki temelji na pravilih, ki jih povecini ravno ta elita postavlja.
To nujno pomeni, da slej ko prej pride do tezav v druzbi, ko zmanjka denarja, resursov in se mora nekdo necemu odpovedat.
Ali elita premozenju ali revezi pravicam, penzionisti penzijam ipd.

[odvisnik]
malo zašel. Po naravni poti pri sesalcih lahko dva posameznika, en moškega in en ženskega spola, ustvarita potomca. In če imata skupnega potomca to še ne pomeni da morata tudi skupaj živeti. Družina je bila nadomestek v času ko še ni obstojalo civilno pravo kakršnega poznamo dan.


Ja samo ljudje nismo le skupek pravil, ki bi jih lahko po potrebi postavljal.

Ljudje niso pravila. Pravila so okvir, ki ljudem pomagajo živeti v varnem polju, če ta okvir prestopijo se najdejo v nedefiniranem prostoru, kjer se lahko zelo hitro izgubijo ali celo pogubijo.

Tudi rimljani so imeli mocno pravo in na koncu propadli, imeli so celo zelo mocno porocno pravo in "pregled" na prvo porocno noc, da je bila nevesta godna. Kot sem nekaj bral pred kratkim.

Ker se posamezniki ne odlocajo za potomce, ker je to rizicno in dodatno breme.
Bi v takih drzavah nataliteta strmo padala, kar je trenutno videno marsikje.
Zato me zanima, kako lahko tak sistem prezivi, ce ljudje nimajo potomstva?

Tudi to obdobje se bo preživelo. Prebivalstvo se enostavno racionalizira, ima toliko potomcev kot jih potrebuje za nadaljevanje svojega rodu. Razlika je edino v tem da bomo iz teg obdobja izšli razdeljeni v kaste.

V naravi je tako, da zenska zival mora rodit, ce je oplojena.
V liberalizmu lahko pridemo do absurda, da bo to prevzela drzava, ceprav ji druzina ni v osnovnem planu, in izdatno podpirala rojevanje.
Kar zna imet spet svoje "probleme", kot vidimo pri nas v mnozici rojstev priseljencev ali pa kje drugje v evropi.

Z napačnega konca se lotevaš problema. Novorojenci so novorojenci in s pomočjo vzgojno izobraževalnega sistema bodo v cca 20 letih postavljeni na mesto, kjer bodo najbolj koristni, negelde na poreklo in materijalni status njihovih staršev.

Ce se nisi opazil, si mocan zagovornik nekega elitizma, ki temelji na pravilih, ki jih povecini ravno ta elita postavlja.

Vladavina prava ni elitizem. Vladavina prava pomeni predvidljivost in enakopravnost.

To nujno pomeni, da slej ko prej pride do tezav v druzbi, ko zmanjka denarja, resursov in se mora nekdo necemu odpovedat.
Ali elita premozenju ali revezi pravicam, penzionisti penzijam ipd.

Težave v družbi se pojavivjo tedaj ko se do oblasti dokoplejo ideološko gorečni neprilagojenci. To je zgodovinsko dokazan recept za družbeno katastrofo, temu smo trenutno priča v obeh jedrskih supersilah.

Ker pišemo dolge klobase, bom poskusil bit krajši, zato se moram postaviti v vlogo hudičevega zagovornika. (Pa ti v ravno vsem ne nasprotujem).

[1357]
Jasno je da svet ni idealen, da obstojao odkloni, ampak mora obstajati tudi mainstream, ki mora biti tako in drugače čist in jasen. Problemi nastanejo takrat ko odkloni postanejo mainstrem.

Ja, drži. Lep primer je sedanje urejanje zdravstva. Predvidevam, da si še relativno mlad in z zdravjem še nimaš težav. Verjetno te tudi še ne skrbi za tvoje starše. Predvidevam tudi, da morda zato ne opaziš kako strašljiv je sedanji »main stream« odklon.

Realizacija programov je odvisna od uspeha strank na volitvah in njihove kasnejše lokacije v parlamentu, ali so pozicija ali opozicija. Dejstvo je tudi da, so programi v cca 70% enaki, razlike so v preostalih cca 30% in pa od načina izvedbe le teh.

Za vladajočo koalicijo je to priročen izgovor! Vzrok nerealizacije ciljev programa je v nesposobnosti vladajoče elite in v »iluzionističnih« nerealno postavljenih ciljih z namenom pridobivanja volilne podpore.

Koalicijska pogodba je poslovni načrt za vladajočo večino v parlamentu. Razlika je pa v načinu kako je napisana. Lahko je napisana v načelnem slogu, z zelo jasnimi opredelitvami in nalogami, lahko pa je dlakocepska, slednja je idealna za vsakovrstne prepire znotraj koalicije in posledično nestabilnost v vladajoči koaliciji in družbi ter državi sami.

Drži, pozabil pa si napisati, da pogodba služi le formalnosti, da obstaja koalicija. Razen »miru v hiši«, realnega vpliva na (ne)izvajanje obljubljenih programov nima.

Važno je da je stroka v administrativnem delu, politični vrh je tam zato da daje načelne usmeritve.

No, to je želja »svinje o koruzi«. Stroka je v državni administraciji kljub številnim doktorskim nazivom na katastrofalno nizki ravni. Če že kdo kdaj izstopi iz povprečja, ga postrižejo. Žal bo iz različnih razlogov še dolgo tako. Politični vrh je pri tem obilno soudeležen. Saj veš, riba najprej zasmrdi pri glavi.

Kar se korupcije tiče je najprej potreben realistični pogled. Prostitucija in korupcija sta najstarejši obrti tega sveta in ne da se ju izkoreniniti, ker sta obe del našega genskega zapisa. Da se jo pa s pametnimi ukrepi spraviti na razumno ravan.

Prav ta »genski zapis« podcenjuješ. Nevidno ti ustvarja robne pogoje in omejitve, preko katerih se ne moreš operativno prebiti in niti ne moreš ugotoviti zakaj. Tvojo aktivnost blokira ali spelje v kanale, kjer de facto (ne de jure) podpiraš korupcijo, ne da bi vedel, da si zaveden.

Življenjski cikli:

To je problem, ki je pa povezan z našo legistraturo okoli političnih strank. dokler bodo politiki znotraj političnih strnak alfa in omega bo tako kot je, ko se bo pa legistratura spremenila v smer kot jo poznajo v svetu zahodno od nas, kjer so politiki samo izvajalci politke in političnih programov, kreatorji in upravljalci pa interesne skupine se bo tudi to spremenilo. Število premožnih ljudi se veča in kmalu bo nastopil čas, ko bo ta skupina ljudi v državi nastopila skupaj in od aktualne politike, katerkoli barve že, izsilila zakonske spremembe, ki bodo šle v zgoraj opisano smer.

Tu si ga večkrat »ustrelil«.
- »Legislatura« o celo življenjski obravnavi projektov in stroškovnih vplivov sprememb, ki jih vnašajo zakonski in podzakonski akti že obstaja, pa se jih razen formalno nihče ne drži (ker jim to ni treba). V grobem velja, da je cca 80% stroškov v tem mandatu povzročenih z odločitvami prejšnjih vlad. Odločitve te vlade bodo povzročile (grobo) 20 % stroškov v naslednjem mandatu. Ali vidiš to kje zapisano v dokumentih te vlade? Ali si si ogledal realnost in kakovost NRP-jev?
- No, interesne skupine imajo že sedaj velik vpliv, ki je neformalen a učinkovit. Pa, ne bi naprej razpredal. V glavnem zavirajo hitrejšo rast družbe.
- Če misliš na združevanje gospodarskih subjektov se strinjam, da bi morali imeti večji vpliv na ureditev države predvsem iz gospodarskega vidika. Dejansko to moč že imajo, pa je ne izkoriščajo. Preveč je močnežev, ki so prisesani na vimena ali pa so si zagotovili zadostno mero monopola. Misel, da bi pa dobro vodili državo kot tako, ker so dobri poslovneži, pa je neumnost, ki se tudi na »razvitem zahodu« ne obnese, oziroma je koristna le za kratek čas korekcije.

Opozicija iz prejšnjega mandata je plačala na volitvah svojo ceno, praktično nobena stranka Šarčeve koalicije, iz takšnih ali drugačnih razlogov, ni prestopila praga parlamenta v aktualnem iztekajočem mandatu. V centru in levo od centra so to lekcijo sprejeli na znanje in se pred sedanjimi volitvami in za časa celega zadnjega mandata obnašajo precej drugače kot so se v predhodnjih dveh mandatih.

Drži, nobena ni prestopila praga, njihove elite so vstopile neposredno v vladajoče strukture in sedaj soobvladujejo parlament.

[1357]
> [odvisnik]
> malo zašel. Po naravni poti pri sesalcih lahko dva posameznika, en moškega in en ženskega spola, ustvarita potomca. In če imata skupnega potomca to še ne pomeni da morata tudi skupaj živeti. Družina je bila nadomestek v času ko še ni obstojalo civilno pravo kakršnega poznamo dan.
>
>
> Ja samo ljudje nismo le skupek pravil, ki bi jih lahko po potrebi postavljal.

Ljudje niso pravila. Pravila so okvir, ki ljudem pomagajo živeti v varnem polju, če ta okvir prestopijo se najdejo v nedefiniranem prostoru, kjer se lahko zelo hitro izgubijo ali celo pogubijo.
>
> Tudi rimljani so imeli mocno pravo in na koncu propadli, imeli so celo zelo mocno porocno pravo in "pregled" na prvo porocno noc, da je bila nevesta godna. Kot sem nekaj bral pred kratkim.
>
> Ker se posamezniki ne odlocajo za potomce, ker je to rizicno in dodatno breme.
> Bi v takih drzavah nataliteta strmo padala, kar je trenutno videno marsikje.
> Zato me zanima, kako lahko tak sistem prezivi, ce ljudje nimajo potomstva?

Tudi to obdobje se bo preživelo. Prebivalstvo se enostavno racionalizira, ima toliko potomcev kot jih potrebuje za nadaljevanje svojega rodu. Razlika je edino v tem da bomo iz teg obdobja izšli razdeljeni v kaste.
>
> V naravi je tako, da zenska zival mora rodit, ce je oplojena.
> V liberalizmu lahko pridemo do absurda, da bo to prevzela drzava, ceprav ji druzina ni v osnovnem planu, in izdatno podpirala rojevanje.
> Kar zna imet spet svoje "probleme", kot vidimo pri nas v mnozici rojstev priseljencev ali pa kje drugje v evropi.

Z napačnega konca se lotevaš problema. Novorojenci so novorojenci in s pomočjo vzgojno izobraževalnega sistema bodo v cca 20 letih postavljeni na mesto, kjer bodo najbolj koristni, negelde na poreklo in materijalni status njihovih staršev.
>
>
> Ce se nisi opazil, si mocan zagovornik nekega elitizma, ki temelji na pravilih, ki jih povecini ravno ta elita postavlja.

Vladavina prava ni elitizem. Vladavina prava pomeni predvidljivost in enakopravnost.

> To nujno pomeni, da slej ko prej pride do tezav v druzbi, ko zmanjka denarja, resursov in se mora nekdo necemu odpovedat.
> Ali elita premozenju ali revezi pravicam, penzionisti penzijam ipd.

Težave v družbi se pojavivjo tedaj ko se do oblasti dokoplejo ideološko gorečni neprilagojenci. To je zgodovinsko dokazan recept za družbeno katastrofo, temu smo trenutno priča v obeh jedrskih supersilah.

Pises o enakopravnosti in tem, da bo nov sistem kasten.
To ni ravno enakopravno.
Oz je podoben trenutnemu angleskemu sistemu, ki pa mu tudi ne kaze najbolje.

Končni rezultat Trumpovih in Putinovih norij bo de facto kasten sistem, ki je, roko na srce, že sedaj prisoten masovno v drugem in tretjem svetu. Večina razvitega sveta se mu je do sedaj izogibala, ampak če se ta dva dementna starca ne bosta umirila, se bomo družbeno vsebinsko vrnili v obdobje pred francosko revolucijo.

[Bogomir1]
Ker pišemo dolge klobase, bom poskusil bit krajši, zato se moram postaviti v vlogo hudičevega zagovornika. (Pa ti v ravno vsem ne nasprotujem).

> [1357]
>Jasno je da svet ni idealen, da obstojao odkloni, ampak mora obstajati tudi mainstream, ki mora biti tako in drugače čist in jasen. Problemi nastanejo takrat ko odkloni postanejo mainstrem.

Ja, drži. Lep primer je sedanje urejanje zdravstva. Predvidevam, da si še relativno mlad in z zdravjem še nimaš težav. Verjetno te tudi še ne skrbi za tvoje starše. Predvidevam tudi, da morda zato ne opaziš kako strašljiv je sedanji »main stream« odklon.

Jaz sem že v zrelih letih in imam starše že, po naravni poti, preseljene na Žale. Jaz sam osebno z zdravstvom kot takšnim, kar sem ga rabil do sedaj, na splošno nimam slabih izkušenj. Res je pa to da sodim med tiste bolj prilagodljive, naprimer zobozdravnika, koncesionarja, imam na Bledu, sam sem ljubljančan, iz preprostega razloga, ker sem hitreje na vrsti in tudi cene določenih "komercialnih" storitev so mnogo ugodnejše od cen pri ljubljanskih zobozdravnikih. Ti pa za primerjavo lahko povem primer od svoje hčere, ko je bila še otrok, živi v Veliki Britaniji, da je primarna pediatrija tam samoplačniška, in je posledično vsakič ko smo potrebovali zdravnika za njo šlo iz denarnice od 40 pa tudi tja do 100 funtov. Seveda v Britaniji ni na primarni pediatriji nobenih vrst, ker tam pediatra od porodnišnice naprej sreča zgolj 20% otrok, tistih ki si njihovi starši lahko privoščijo ta strošek.

>Realizacija programov je odvisna od uspeha strank na volitvah in njihove kasnejše lokacije v parlamentu, ali so pozicija ali opozicija. Dejstvo je tudi da, so programi v cca 70% enaki, razlike so v preostalih cca 30% in pa od načina izvedbe le teh.

Za vladajočo koalicijo je to priročen izgovor! Vzrok nerealizacije ciljev programa je v nesposobnosti vladajoče elite in v »iluzionističnih« nerealno postavljenih ciljih z namenom pridobivanja volilne podpore.

>Koalicijska pogodba je poslovni načrt za vladajočo večino v parlamentu. Razlika je pa v načinu kako je napisana. Lahko je napisana v načelnem slogu, z zelo jasnimi opredelitvami in nalogami, lahko pa je dlakocepska, slednja je idealna za vsakovrstne prepire znotraj koalicije in posledično nestabilnost v vladajoči koaliciji in družbi ter državi sami.

Drži, pozabil pa si napisati, da pogodba služi le formalnosti, da obstaja koalicija. Razen »miru v hiši«, realnega vpliva na (ne)izvajanje obljubljenih programov nima.

>Važno je da je stroka v administrativnem delu, politični vrh je tam zato da daje načelne usmeritve.

No, to je želja »svinje o koruzi«. Stroka je v državni administraciji kljub številnim doktorskim nazivom na katastrofalno nizki ravni. Če že kdo kdaj izstopi iz povprečja, ga postrižejo. Žal bo iz različnih razlogov še dolgo tako. Politični vrh je pri tem obilno soudeležen. Saj veš, riba najprej zasmrdi pri glavi.

>Kar se korupcije tiče je najprej potreben realistični pogled. Prostitucija in korupcija sta najstarejši obrti tega sveta in ne da se ju izkoreniniti, ker sta obe del našega genskega zapisa. Da se jo pa s pametnimi ukrepi spraviti na razumno ravan.

Prav ta »genski zapis« podcenjuješ. Nevidno ti ustvarja robne pogoje in omejitve, preko katerih se ne moreš operativno prebiti in niti ne moreš ugotoviti zakaj. Tvojo aktivnost blokira ali spelje v kanale, kjer de facto (ne de jure) podpiraš korupcijo, ne da bi vedel, da si zaveden.

Korupcije se ne da izkoreniniti zaradi genskih temeljev, lahko se jo pa omeji. In to na sila preprost način. Na koruptivno izpostavljena delavna mesta se zaposli premožnejše ljudi in se jih dobro plača za njihovo delo. Če bo imel direktor nabave v nekem velikem javnem zavodu 10.000 € brutto osnovne plače, se zelo zoži krog tistih, ki bi lahko prišli do posla na koruptiven način. Bivši direktor UKC Poklukar je sam povedal, da je imel v nejgovem mandatu njegov direktor nabave 1800€ plače na mesec, vsako leto je pa podpisal za cca 150 miljonov € pogodb za potrošni material in za cca 50 miljonov € pogodb investicijskega tipa. In ta direktor je bil zelo izpostavlje korupciji, ker ga je iz čisto objektiovnih razlogov korumpiral lahko praktično vsakdo, ki je imel v svojem žepu 500€ prostih sredstev za te namene.

Življenjski cikli:
>To je problem, ki je pa povezan z našo legistraturo okoli političnih strank. dokler bodo politiki znotraj političnih strnak alfa in omega bo tako kot je, ko se bo pa legistratura spremenila v smer kot jo poznajo v svetu zahodno od nas, kjer so politiki samo izvajalci politke in političnih programov, kreatorji in upravljalci pa interesne skupine se bo tudi to spremenilo. Število premožnih ljudi se veča in kmalu bo nastopil čas, ko bo ta skupina ljudi v državi nastopila skupaj in od aktualne politike, katerkoli barve že, izsilila zakonske spremembe, ki bodo šle v zgoraj opisano smer.

Tu si ga večkrat »ustrelil«.
- »Legislatura« o celo življenjski obravnavi projektov in stroškovnih vplivov sprememb, ki jih vnašajo zakonski in podzakonski akti že obstaja, pa se jih razen formalno nihče ne drži (ker jim to ni treba). V grobem velja, da je cca 80% stroškov v tem mandatu povzročenih z odločitvami prejšnjih vlad. Odločitve te vlade bodo povzročile (grobo) 20 % stroškov v naslednjem mandatu. Ali vidiš to kje zapisano v dokumentih te vlade? Ali si si ogledal realnost in kakovost NRP-jev?
- No, interesne skupine imajo že sedaj velik vpliv, ki je neformalen a učinkovit. Pa, ne bi naprej razpredal. V glavnem zavirajo hitrejšo rast družbe.
- Če misliš na združevanje gospodarskih subjektov se strinjam, da bi morali imeti večji vpliv na ureditev države predvsem iz gospodarskega vidika. Dejansko to moč že imajo, pa je ne izkoriščajo. Preveč je močnežev, ki so prisesani na vimena ali pa so si zagotovili zadostno mero monopola. Misel, da bi pa dobro vodili državo kot tako, ker so dobri poslovneži, pa je neumnost, ki se tudi na »razvitem zahodu« ne obnese, oziroma je koristna le za kratek čas korekcije.

Da se bomo izvili iz vseh zablod preteklosti in lokalne ideološko povezne zaplankanosti bo potrebna vsaj še ne generacija, ki ne bo več obremenjena z to navlako preteklosti in bo na svojo bodočnost gledala bolj matematično.

V mislih sem imel zakonodajo, ki se tiče političnih strank. Trenutna zakonodaja je takšna v Sloveniji, da onemogoča intersnim skupinam, niti legalnega financiranja strank niti resne vsebinske kontrole le teh. Posledica tega pa je da nimamo vsebinsko ideoloških političnih strank temveč personalne stranke, kjer je vsa moč v roka ene do največ pet oseb, ki stranko v popolnosti obvladujejo navzven in navznoter ter zasedajo vse izvoljene in imenovane položaje znotraj in izven strnake. Ob pisanju ustave je bilo to logično, da se je napisalo takšno zakonodajo, ker tedaj v Sloveniji ni bilo sloja premožnega prebivalstva, ki bi imel realen interes in materialna sredstva za financiranje takšnih projektov. Do danes se je pa to spremenilo. Vspostavil se je že dovolj velik sloj premožnega prebivalstva, ki ima tako interese kot tudi dovolj sredstev za financiranje takih projektov in čas bi že bil da se ta zakonodaja spremeni in končno preidemo iz t.i. mlade demokracije v normalno državo z demokratično ureditivijo zahodnega tipa.

>Opozicija iz prejšnjega mandata je plačala na volitvah svojo ceno, praktično nobena stranka Šarčeve koalicije, iz takšnih ali drugačnih razlogov, ni prestopila praga parlamenta v aktualnem iztekajočem mandatu. V centru in levo od centra so to lekcijo sprejeli na znanje in se pred sedanjimi volitvami in za časa celega zadnjega mandata obnašajo precej drugače kot so se v predhodnjih dveh mandatih.

Drži, nobena ni prestopila praga, njihove elite so vstopile neposredno v vladajoče strukture in sedaj soobvladujejo parlament.

Parlamenta ravno ne obvladujejo, sta pa trije, Šarec, Poklukar in Bratuškova, dobili ministrska mesta, pa konec koncev niti niso bili v mandatu niti toliko problematični glede na resorje, kjer so bili, ki imajo dolgo tradicijo resnih afer.