Stablecoini kot reguliran del ameriškega finančnega sistema

Drži, da ZDA v letih 2024–2025 pospešeno urejajo regulacijo dolarjevih stablecoinov.
Ključni element: zahteva po 100-odstotnem kritju z likvidnimi sredstvi, predvsem:
• kratkoročnimi ameriškimi zakladnimi menicami (T-bills),
• gotovino pri reguliranih institucijah.

To že danes velja za velike izdajatelje (USDC, delno USDT) in povezuje kriptosvet z ameriškim javnim dolgom.

Stablecoini kot pomemben kupec ameriškega dolga:

Drži, da so izdajatelji stablecoinov že med večjimi neto kupci T-bills.
Po nekaterih ocenah (2024) so:
• v rangu največjih tujih imetnikov kratkoročnega ameriškega dolga.

To je pomembno, ker:
• stabilizira povpraševanje po dolgu,
• zmanjšuje odvisnost ZDA od klasičnih tujih centralnih bank.


Kaj je verjetno, a še ni dejstvo

»Digitalni dolar« ≠ CBDC

Tu članek namerno zamegljuje razliko:
• CBDC (central bank digital currency) → Fedov digitalni dolar
• Stablecoini → zasebno izdani, a regulirani dolarji

Trump je odločno proti CBDC-ju.
Stablecoini pa so politično sprejemljiva alternativa, ker:
• niso neposredno v rokah Fed-a,
• ne delujejo kot neposreden nadzor prebivalstva.

Zato je verjetno, da ZDA ne bodo uvedle klasičnega CBDC, ampak bodo de facto digitalizirale dolar prek stablecoinov.

Trg v velikosti več bilijonov USD

Napovedi o 2–3 bilijonih USD v 5 letih:
• niso nemogoče,
• a so projekcije, ne dejstvo.

Primerjava:
• globalni M2 ZDA ≈ 20+ bilijonov USD,
• globalni USD-transakcijski tokovi so bistveno večji.

Stablecoini so lahko velik transakcijski sloj, ne pa nujno polnopravna zamenjava bančnega sistema.

Kje članek pretirava ali zdrsne v geopolitično dramatizacijo

»Izven nadzora držav« – to ne drži
Stablecoini niso izven nadzora:
• izdajatelji so regulirani,
• KYC/AML je obvezen,
• naslovi se lahko zamrznejo (USDC to že počne).

To ni anarhičen sistem, ampak ameriško pravno podaljšanje v digitalni obliki.

»Obhod SWIFT-a« – delno, ne absolutno

Tehnično lahko transakcija poteka brez SWIFT-a.
A:
• večina večjih gospodarskih tokov še vedno zahteva:
• fiat on/off-rampe,
• banke,
• regulirane borze.

To je dopolnilo, ne takojšnja zamenjava obstoječega sistema.

»Napad na denarno suverenost drugih držav«

To je konceptualno pravilno, a:
• ni novo (USD to počne že 50 let),
• stablecoini le znižajo trenje, ne spremenijo narave problema.

Evro, jen, juan izgubljajo suverenost zaradi zaupanja v USD, ne zaradi tehnologije.


Trumpov faktor – hladna ocena

Trump ni avtor strategije

To ni Trumpov izum:
gre za dolgoletno ameriško strategijo ohranjanja dolarjeve hegemonije,
Trump jo le bolj grobo in transakcijsko uporablja.

Kaj je res njegovo:
• odpor do Fed-a,
• odpor do CBDC,
• podpora tržnim, privatnim rešitvam,
• uporaba financ kot geopolitičnega orožja brez diplomacije.

Stablecoini se zelo dobro ujemajo s tem slogom, zato jih bo verjetno podpiral.

Ključno opozorilo (pomembno)

Največje tveganje NI tehnološko, ampak politično:
• programabilnost denarja,
• selektivne sankcije,
• zamrznitve sredstev,
• pritisk na države, podjetja in posameznike.

To je realno, vendar:
• ni samodejno,
• zahteva aktivne politične odločitve,
• sproža povratne reakcije (BRICS, alternativni sistemi).

Končna presoja

Ali je »novi dolar« Trumpovo novoletno presenečenje?
➡ Ne v smislu nenadne bombe.
➡ Da v smislu postopne, tihe, zelo učinkovite krepitve dolarja.

Gre za:
• evolucijo, ne revolucijo,
• nadaljevanje ameriške monetarne hegemonije,
• neizogiben odgovor na digitalizacijo sveta.

Največja napaka bi bila:
• dramatizirati kot apokalipso
• ali podcenjevati kot kripto-igračo

Resnica je vmes – in dolgoročno zelo pomembna.

[radiomedica]
Stablecoini kot reguliran del ameriškega finančnega sistema

Drži, da ZDA v letih 2024–2025 pospešeno urejajo regulacijo dolarjevih stablecoinov.
Ključni element: zahteva po 100-odstotnem kritju z likvidnimi sredstvi, predvsem:
• kratkoročnimi ameriškimi zakladnimi menicami (T-bills),
• gotovino pri reguliranih institucijah.

To že danes velja za velike izdajatelje (USDC, delno USDT) in povezuje kriptosvet z ameriškim javnim dolgom.

Stablecoini kot pomemben kupec ameriškega dolga:

Drži, da so izdajatelji stablecoinov že med večjimi neto kupci T-bills.
Po nekaterih ocenah (2024) so:
• v rangu največjih tujih imetnikov kratkoročnega ameriškega dolga.

To je pomembno, ker:
• stabilizira povpraševanje po dolgu,
• zmanjšuje odvisnost ZDA od klasičnih tujih centralnih bank.


Kaj je verjetno, a še ni dejstvo

»Digitalni dolar« ≠ CBDC

Tu članek namerno zamegljuje razliko:
• CBDC (central bank digital currency) → Fedov digitalni dolar
• Stablecoini → zasebno izdani, a regulirani dolarji

Trump je odločno proti CBDC-ju.
Stablecoini pa so politično sprejemljiva alternativa, ker:
• niso neposredno v rokah Fed-a,
• ne delujejo kot neposreden nadzor prebivalstva.

Zato je verjetno, da ZDA ne bodo uvedle klasičnega CBDC, ampak bodo de facto digitalizirale dolar prek stablecoinov.

Trg v velikosti več bilijonov USD

Napovedi o 2–3 bilijonih USD v 5 letih:
• niso nemogoče,
• a so projekcije, ne dejstvo.

Primerjava:
• globalni M2 ZDA ≈ 20+ bilijonov USD,
• globalni USD-transakcijski tokovi so bistveno večji.

Stablecoini so lahko velik transakcijski sloj, ne pa nujno polnopravna zamenjava bančnega sistema.

Kje članek pretirava ali zdrsne v geopolitično dramatizacijo

»Izven nadzora držav« – to ne drži
Stablecoini niso izven nadzora:
• izdajatelji so regulirani,
• KYC/AML je obvezen,
• naslovi se lahko zamrznejo (USDC to že počne).

To ni anarhičen sistem, ampak ameriško pravno podaljšanje v digitalni obliki.

»Obhod SWIFT-a« – delno, ne absolutno

Tehnično lahko transakcija poteka brez SWIFT-a.
A:
• večina večjih gospodarskih tokov še vedno zahteva:
• fiat on/off-rampe,
• banke,
• regulirane borze.

To je dopolnilo, ne takojšnja zamenjava obstoječega sistema.

»Napad na denarno suverenost drugih držav«

To je konceptualno pravilno, a:
• ni novo (USD to počne že 50 let),
• stablecoini le znižajo trenje, ne spremenijo narave problema.

Evro, jen, juan izgubljajo suverenost zaradi zaupanja v USD, ne zaradi tehnologije.


Trumpov faktor – hladna ocena

Trump ni avtor strategije

To ni Trumpov izum:
gre za dolgoletno ameriško strategijo ohranjanja dolarjeve hegemonije,
Trump jo le bolj grobo in transakcijsko uporablja.

Kaj je res njegovo:
• odpor do Fed-a,
• odpor do CBDC,
• podpora tržnim, privatnim rešitvam,
• uporaba financ kot geopolitičnega orožja brez diplomacije.

Stablecoini se zelo dobro ujemajo s tem slogom, zato jih bo verjetno podpiral.

Ključno opozorilo (pomembno)

Največje tveganje NI tehnološko, ampak politično:
• programabilnost denarja,
• selektivne sankcije,
• zamrznitve sredstev,
• pritisk na države, podjetja in posameznike.

To je realno, vendar:
• ni samodejno,
• zahteva aktivne politične odločitve,
• sproža povratne reakcije (BRICS, alternativni sistemi).

Končna presoja

Ali je »novi dolar« Trumpovo novoletno presenečenje?
➡ Ne v smislu nenadne bombe.
➡ Da v smislu postopne, tihe, zelo učinkovite krepitve dolarja.

Gre za:
• evolucijo, ne revolucijo,
• nadaljevanje ameriške monetarne hegemonije,
• neizogiben odgovor na digitalizacijo sveta.

Največja napaka bi bila:
• dramatizirati kot apokalipso
• ali podcenjevati kot kripto-igračo

Resnica je vmes – in dolgoročno zelo pomembna.

Zelo zanimivo, najbrž bi edino baba Vanga znala napovedati ali bo novi dolar zmagal ali pa bo postal kot novi dinar in bo zmagal novi juan (rubelj po mojem gotovo ne bo zmagal).
Za navadnega smrtnika pa nabrž še en indic več, da vlaga v realne vrednosti - nepremičnine, zemljo, zlato, morda v lastni posel ipd., ker vse mi diši po veliki kraji* prebivalstvu ;)

* tisti ki se spomnimo Juge vemo, da je inflacija delovala v obe smeri - torej po eni strani so nam padale plače, pokojnine, prihranki ipd, po drugi strani pa tudi realna vrednost kreditov.
Sedaj odkrivajo vse možne načine kako znižati tisto pasivno OM, oziroma kako izsesati to kar se še da izsesati iz prihrankov prebivalstva...