Netanjahu ne pove resnice. In sicer: Severno polovico Gaze bi želel prevzeti pod nadzor, v južni polovici Gaze pa dovoliti prebivanje 0,5 mio Palestincem, ki bi bili pod kontrolo Izraelcev.
Preostalih 1,5 mio Gazačanov pa bi preselil kamorkoli stran, morda del na Zahodni breg, kaj v Egipt in še del v J Sirijo.
Vse kaže, da je to njegov plan, vendar mogoč bi bil le, če bi kaj v tem smislu se dogovoril s samimi Palestinci... in ker ne more, pač dela vse na silo, da ta huodelski scenarij uresniči.
In pol se čudi, da se Zahod temu upira. No, ne ves Zahod, ker pač del tega je pod kontrolo Judov in dajejo Bibiju še čas za pogrom. Najbolj zanimiv primer je tu Nemčija, deloma tudi Italija. Tu se bodo počasi ljudje prebujali in vse več jih bo zahtevalo pravice za Palestince. Zanimivo dogajanje še bo.
Po moje Bibiju zmanjkuje časa in zato je vse bolj žifčen. In z njim je vedno bolj napet tudi sam Trump...

Trump je žal v odvisnosti od židovskega lobija, ki obvladuje in komandira vse v ZDA, pa čeprav je Židov tam samo dobra 2 procenta.

Američani sami pravijo, da židovski rep maha z ameriškim psom!

To, kar praviš, je z vesolja vidno. Če za Trumpa velja 99%, za demokrate (tudi Kamalo) velja 95%. Baš neke razlike ni. Če bi vladali demokrati, bi Bibi le malo bolj pazljivo vse skupaj počel, bolj izbiral besede ... a podobna pašta bi se dogajala.
Bolj zanimivo je politično dogajanje v UK. Starmer je moral utišati lastne muslimane (ker jih ima UK že kar precej, verjetno že kakih 8% v prebivalstvu), ki so tudi pretežni volilci laburistov, in zato je priznal Palestino. Od tu dalje ne bo naredil dejansko nič, da bi ustavil Bibijev pogrom nad Palestinci, ampak bo vsakič nekaj mečkal, ne da bi konkretno kaj naredil. Bibi ve, da UK malo zalaja, prav nič ne grize. Trenutno pa USA niti enkrat ne zalajajo. Razlika je le v niansah. (Francozi so že malo bolj odločni... a še zmeraj nič ne grizejo.)

Bibi se najbolj boji politične opozicije v lastni državi. Če ti prevzamejo oblast in po Rabinovsko priznajo Palestino v nekih mejah, potem je tu konec teh peripetij. Že to kaže, da ni nič črno-belo in vedno obstaja neka opozicija poziciji.