Občine so leglo nesposobnih parazitiv ki obsojajo za poplave meteornih vod strehe objektov v zalednih vodah iz hribov imajo pa 2m rešetko ki naj streže 1000m3 mulja in vode povsod ista zgodba s komer se pogovarjaš

[slovenecnb1]
Občine so leglo nesposobnih parazitiv ki obsojajo za poplave meteornih vod strehe objektov v zalednih vodah iz hribov imajo pa 2m rešetko ki naj streže 1000m3 mulja in vode povsod ista zgodba s komer se pogovarjaš

Se popolnoma strinjam s teboj.

Odtoki niso vzdrževani.

Prav tako popolnoma zaraščeni jarki in potoki.

Marsikje so jarke in potočke kar zasuli.

Gozdovi niso očiščeni.

[MatevzGroboljsek]

Dodatno se vprašam ali je čiščenje vseh manjših hudournikov, zaraščenih brežin itd. res predmet koncesionarske dejavnosti (davkoplačevalskega denarja) ali del obveznosti lastnikov zemljišč?

Kaj ti kaj razmislis preden napišeš?

Čiščenje brežin je naloga lastnikov????
Pa fakin država je lastnik voda, prijavijo te lahko že, če greš sekat zaraščen breg ali pa bohnedaj odvazat gramoz iz reke.

In manjši hudourniki tečejo čez več parcel, ponavadi gozda.
Pa kaj bomo sedaj kmetje skrbeli za to, da nekomu ne poplavi bajte?
Že tako npr plačujemo takso za gozdne ceste, denar pa niti ne vemo kam gre...

Večina kmetijske dejavnosti se mora izvajat kar nekaj m stran od brega voda ipd.

[MatevzGroboljsek]
> [odvisnik]
Komentar je bil vezan na hudourniške brežine. In ja, dobro sem premislil svoj komentar. Absolutno ne razumem ali podpiram da bi občina ali koncesionar moral čistiti struge ali brežine čisto vseh hudournikov. Prioriteta bi morala biti po mojem mnenju vezana na število hiš/naselij/davkoplačevalcev.

Če bi torej preostale kdo moral čistit (če že kdo), je to kvečjemu v domeni lastika zemljišča. Nisem pa napisal da je to kakršnakoli obveza.

Osebno sem absolutno proti tako zelo razpršeni poselitvi, pod vsakim plazovitim terenom in vsakim hudournikom, in če takšno stavbo poplavi ... jah, j* ga, kdo te je silil tja rinit. In če tja rineš, se zmeni s kmeti, da pucajo hudornike. Ali zavaruj nepremičnino, dokler ti jo je kdo pripravljen zavarovati. Kot primer (namesto da moramo vsi davkoplačevalci to reševat in zmanjka za kaj drugega).

To je mnogo obsežnejši problem, začne se pa nekje tako kot pri zadnjih poplavah.
Škode je bilo mogoče za miljardo, ocenili so na 5.
Iz različnih virov se bo nabralo 2 miljarde, 1 bo šlo dejanskim poplavljencem 1 se bo pa izgubila.
In to je naš resnični problem, ne hodourniki in poplave.
Ko bomo znali to resit, se bo ostalo rešilo samo od sebe...
Problem je naša učinkovitost in transparentnost.

Podobno imamo s trenutno sušo, večjim kmetijskim podjetjem dajemo miljon letno pa se vedno niso uspešna.
Če bi sam vodil kmetijo po njihovo , bi ta že zdavnaj propadla..
Ta podjetja so ranga velikosti usa družinske kmetije, kjer dela cca 5 ljudi na 1000 do 2000ha plus sezonci, nimajo direktorjev režije ipd balasta. Imajo po 1 ali 2 kombajna, ne pa 10njih, 5 in ne 20 traktorjev itn.