Trump ima prav v točki: trgovinski primankljaj vodi v revšččino in ZDA gospodarstvo je bolno že zadnjih (vsaj) 30 let.
Gospodarska rast na plečih zadolževanja naših otrok in vnukov je perverzna in zelo sebična, če ne psihopatska.

[stutek]
Trump ima prav v točki: trgovinski primankljaj vodi v revšččino in ZDA gospodarstvo je bolno že zadnjih (vsaj) 30 let.
Gospodarska rast na plečih zadolževanja naših otrok in vnukov je perverzna in zelo sebična, če ne psihopatska.

Trgovinski primankljaj samo blaga, brez da upoštevaš storitve, ne pomeni da sploh imaš trgovinski primankljaj.
In če ga imaš z eno državo, suma sumarum ga pa nimaš, prav tako ne pomeni da je to problem, ki bi kakorkoli vodil v tvojo revščino.

Če pustimo surovine ob strani (ala kava), ali ima res smisel absolutno vsak izdelek izdelovati v vsaki državi? Ali res želimo imeti industrijsko proizvodnjo vseh izdelkov, četudi le-ti morebiti v naši državi pomenijo le 0.5% ali celo negativno dodano vrednost, v neki drugi državi pa precej več? Bomo davkoplačevalci vsepovsod subvencionirali takšno proizvodnjo - in če je to predlog, ali imamo davkoplačevalci o tem možnost volit?

Ali nima večjega smisla govoriti o industrijah za katere lahko govorimo o nacionalnem interesu?

[MatevzGroboljsek]
> [stutek]
> Trump ima prav v točki: trgovinski primankljaj vodi v revšččino in ZDA gospodarstvo je bolno že zadnjih (vsaj) 30 let.
> Gospodarska rast na plečih zadolževanja naših otrok in vnukov je perverzna in zelo sebična, če ne psihopatska.


Trgovinski primankljaj samo blaga, brez da upoštevaš storitve, ne pomeni da sploh imaš trgovinski primankljaj.
In če ga imaš z eno državo, suma sumarum ga pa nimaš, prav tako ne pomeni da je to problem, ki bi kakorkoli vodil v tvojo revščino.

Če pustimo surovine ob strani (ala kava), ali ima res smisel absolutno vsak izdelek izdelovati v vsaki državi? Ali res želimo imeti industrijsko proizvodnjo vseh izdelkov, četudi le-ti morebiti v naši državi pomenijo le 0.5% ali celo negativno dodano vrednost, v neki drugi državi pa precej več? Bomo davkoplačevalci vsepovsod subvencionirali takšno proizvodnjo - in če je to predlog, ali imamo davkoplačevalci o tem možnost volit?

Ali nima večjega smisla govoriti o industrijah za katere lahko govorimo o nacionalnem interesu?

Problem postane, ko za določeno blago nimaš več nadzora on ti lepo navijejo ceno ali pa ga ne dobiš in seveda, da storitve niso od boga dani izdelki, ampak jih države subvencionirano prek izdajanja obveznic.

Pri nas smo to okusili z zujfom, Grki se še danes niso pobrali itn.

Vsekakor nekaj časa gre furat deficit in to pokrivat s storitvami in kapitalaskimi tokovi, ampak če to usahne, ker imajo drugje ugodnejše storitve in za kapital nisi več zanimiv, kaj potem.
Kdo bo plačal storitve, če noben nič ne proizvaja.

V primeru usa niti ne gre za ročno obliko proizvodnje, temveč vračanje s tehnologijo podprto, robotsko proizvodnjo, brez delavcev za trakom.
Ameri bi z višjo ceno doma izdelanih produktov podprli robotsko proizvodnjo, ki je vsaj v začetni fazi zelo kapitalsko intenzivna in se je najbrž nihče noče it.
Robota ne moreš odpustit,ako zagusti:).

Nikjer nisem rekel, da je potrebno vse proizvajat doma in tudi nisem zagovornik subvencij.

Moj point je, da ne moreš biti bogat če menjava ni uravnotežena in da zadolževanje otrok je po mojem mnenju moralno nesprejemljivo - še bolj kot kolektivizacija stroškov (subvencije).

Neuravnoteženost vedno pomeni (nepotrebno?) vlaganje dodatne energije/denarja/sile, da se prepreči zakonitostim, da uravnovesijo stanje (primeri: ogrevanje, oboroževanje, oglaševanje, inoviranje, zakonodajna prisila,...).