[Endimion]
Če pa kaj obvladamo delat množično (poleg pušk in granat) so pa to avtomobili.

Problem e-vozil je v tem, da hranilnik energije predstavlja 1/3 do 1/2 vrednosti vozila. Pri MNZ vozilu rabiš... plehnato posodo. Navadno posrano pocinkano plehnato posodo. Ki jo natočiš v 2 minutah. Ne 30 minut od 20 do 80%.

Ja, na drugi strani pa pozabiš omeniti 10.000 delov motorja in menjalnika klasičnega avtomobila :)
Ki tudi ni zanemarljiv po vrednosti.

Regulacija in eventualne državne pomoči so smiselne v segmentih, kjer je zaradi oligopolnih ali monopolnih teženj to potrebno, ali pa kjer obstaja vse obči konsenz okoli nečesa.

Omenjaš subvencioniran vrtec. Jaz sem ga zagovarjal, ko sta ga obiskovala moja otroka, in ga zagovarjam sedaj, ko sta srednješolca, in ga bom še naprej. Ker se tudi zaradi tega starši lažje odločajo za imet otroke, za družbo je ceneje častit pol vrtca, kot pa imeti enega odraslega doma, ki z davki in prispevki ne prispeva nič. Cilj je, da bi čim veš odraslih imelo otroke, ter da se fond populacije obnavlja na čim bolj naraven način.

Skrb za okolje in ravnanje odpadki je podobno. Obstaja vseobče strinjanje, da moramo za naravo skrbet. In jo ne onesnaževati. Ker je skupno. Je "last" vseh nas. Naj si bodo to gozdovi, travniki, reke, morje. Zato imamo pravila, in kazni. Zato imamo odlagališča odpadkov, ter centre za reciklažo. Ker se vsi, ali pa velika večina nas, strinja, da je tako prav.

Pri solar in e-vozilih pa tega vseobčega konsenza ni. Ker je v osnovi predrag. On ga subvencioniramo po sili. Z dekretom. Prva petoletka. Velik skok naprej. We have this. Wir schafen das!

Vse politično dirigirane take petoletke se niso dobro izšle. Nikjer. Niti ena ne. Dieselgate je bila posledica tega, da politika ni poslušala industrije.

E-vozila so že s prihodom Tesle na trg presegle nivo bazičnih raziskav. Alzo je nujno ukinit subvencije takoj. Trg naj tu naredi svoje. Tehnologija je, znanje je, proizvodne kapacitete so, elektrika je... a da jo ni? Ah jabiga.

In razlika med naftnimi in plinskimi viri na eni strani, ter elektriko na drugi, je v tem, da prve moremo poceni skladiščit. Elektrike pa ne.

Ne, lahko imaš pa zelo različne vire in pokrivaš potrebo čisto komot. Oz, razvoj gre v smeri baterijskih sistemov za množično uporabo. Imamo pa tudi že črpalne elektrarne, tako, da je elektrika na voljo takoj in vedno. Ti je mogoče že kdaj zmanjakala doma?

Omenil si še izbiro zelene elektrike na položnici. Pa bog-te-jebo, v naši Ulici je 20 hiš na vsaki strani, in vse se napajajo iz iste trafo postaje. Kako naj elektron ve, da je zelen, in če je že zelen, v katero hišo naj gre?

No, daj razmisli malo. Seveda nisem tako mislil, da dobiš ti elektron iz nemške vetrnice ali TEŠ-a. Ampak sklepam, da je tako, da če ima nekdo večinoma odjemalce, ki so izbrali obnovljive vire, potem mora tak delež elektrike pridobiti na trgu iz teh virov. Če pa tako ni, je to potem velik nateg, se strinjam.

Seveda je to velik nateg.

Po daljnovodih se hkrati pretaka elektrika iz jedrskih, plinskih (naftnih), premogovnih, in sončnih in vetrnih elektrarn. In mešanice niti ne moreš ugotoviti z analizo, kot je to možno deloma pri plinu, zaradi molekulske sestave plina. 400kV in 50Hz. To je jeben standard!

Seveda nisem ostal brez elektrike. Ampak jaz imam porabo energije porazdeljeno nekako na pol. Elektrika mi poganja razsvetljavo, pralni, sušilni stroj ter pečico. Ogrevanje vode, ter ogrevanje hiše pa sem prepustil plinu. Na balkonu imam majhno balkonsko PV, s katero sem upal napajat mojo računalniško mašinerijo, no pa je sredi decembra bilo premalo... tisti 2,5kWh hranilnik vkloplja napajanje iz vtičnice. Panel ne naredi zadosti. Onih 800W(p) pozimi ni zadosti da poganja 1PC, 2 monitorja, ter strežnik.

Kar se vozil tiče. Jaz govorim o hranilniku energije, ti pa o pogonskem sklopu. Cena pogonskega sklopa je enaka. Na eni strani imava motor, menjalnik, sklopko, hladilnik, etc... na drugi pa elektromotorje, ter močnostno elektroniko, ki to krmili. Elektromotorji v avtomobilih so glede na maso izjemno močni. To je precej drugačna tehnologija. Ki ni poceni. Ravno tako močnostna elektronika.

Hranilnik energije je pa v e-vozilih bolano drag. Gre za baterijo. Če menjava hranilnika energije v avtu stane med 10 do 20.000€ za avto, ki stane med 40 do 80.000€ je to bolno. Preveč.

To ni tehnologija, primerna za res vseobčo rabo. Ni. Ne še. Ne upam napovedati, kdaj bo, če sploh bo.

A veš da je komajda kdo pisal, da je zelena vlada (hehe) z novim letom uvedla letno dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu.. tudi za E-vozila. In bazirano na teži. Do 1350kg je toliko, nad tem pa kar konkretno več.