Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Aleksander Gerbec: Z našo tehnologijo bi lahko cena vodika upadla na tri evre za kilogram
Strani: 1
sporočil: 77
Še na finta za "črpanje subvencij"!
"Za primerjavo, cene kilograma zelenega vodika v EU se zdaj gibajo od 15 do 17 evrov" - njegova kvazi tehnologija topnosti v vodi cene vodika ne bo zmanjšala. Izhodiščni problem vodika je namreč vodik sam - od kje ga bomo pridobil v prosti molekularni obliki in nato še vsi problemi naprej....
Očitno bo res potrebno pobuda (mogoče Nika K. & Metelkova) da se ukine Carnot-ov "Drugi glavni zakon termodinamike".
Mimogrede: če bi bilo to res glede topnosti v vodi, bi najbrž Japonci to že imeli (trenutno močno eksperimentirajo z vodikom in ga na veliko uvažajo iz Avstralije, tistega črnega iz premoga, ne iz elektrolize in sončnic....).
Iz diagrama za H2 je topnost 0,0016 g H2 /L vode, pri 1 bar H2 tlaka in 20 st. C
Topnost CO2 v je vodi 5 g/L - gazirana Radenska z dodanim CO2.
Topnost v morski vodi je še nižja, tudi po teoriji. Tlak pa tudi ne more biti visok, ker pravi, da je v običajnem plastičnem rezervoarju….
Pravi, da ''Tehnologija hrambe vodika s pomočjo vode, ki ji dodajo soli, omogoča hranjenje vodika v običajnem plastičnem rezervoarju za vodo. Slanica je precej bolj energetsko učinkovit vektor kot amonijak, zato bi lahko ta tehnologija že v naslednji fazi spodbudila razvoj vodikove ekonomije brez subvencij.''
To ne-tehnično izražanje: energetsko učinkovit vektor…. je res znak, da noče povedat mehanizma… iskanje patenta je pa zamudno…
Namreč, vektor je nekaj, kar nosi , prenaša, pri cepivih smo brali. Torej bi vodik raztopil v slanici (zelo malo se raztaplja), ki bi jo po cevi pošiljal kamorkoli. In potem slanico pogrel in bi vodik šel delno ven.
Zakaj ne bi brez vode pošiljal vodik po cevi?
"Za primerjavo, cene kilograma zelenega vodika v EU se zdaj gibajo od 15 do 17 evrov" - njegova kvazi tehnologija topnosti v vodi cene vodika ne bo zmanjšala. Izhodiščni problem vodika je namreč vodik sam - od kje ga bomo pridobil v prosti molekularni obliki in nato še vsi problemi naprej....
Očitno bo res potrebno pobuda (mogoče Nika K. & Metelkova) da se ukine Carnot-ov "Drugi glavni zakon termodinamike".
Mimogrede: če bi bilo to res glede topnosti v vodi, bi najbrž Japonci to že imeli (trenutno močno eksperimentirajo z vodikom in ga na veliko uvažajo iz Avstralije, tistega črnega iz premoga, ne iz elektrolize in sončnic....).
Iz diagrama za H2 je topnost 0,0016 g H2 /L vode, pri 1 bar H2 tlaka in 20 st. C
Topnost CO2 v je vodi 5 g/L - gazirana Radenska z dodanim CO2.
Topnost v morski vodi je še nižja, tudi po teoriji. Tlak pa tudi ne more biti visok, ker pravi, da je v običajnem plastičnem rezervoarju….
Pravi, da ''Tehnologija hrambe vodika s pomočjo vode, ki ji dodajo soli, omogoča hranjenje vodika v običajnem plastičnem rezervoarju za vodo. Slanica je precej bolj energetsko učinkovit vektor kot amonijak, zato bi lahko ta tehnologija že v naslednji fazi spodbudila razvoj vodikove ekonomije brez subvencij.''
To ne-tehnično izražanje: energetsko učinkovit vektor…. je res znak, da noče povedat mehanizma… iskanje patenta je pa zamudno…
Namreč, vektor je nekaj, kar nosi , prenaša, pri cepivih smo brali. Torej bi vodik raztopil v slanici (zelo malo se raztaplja), ki bi jo po cevi pošiljal kamorkoli. In potem slanico pogrel in bi vodik šel delno ven.
Zakaj ne bi brez vode pošiljal vodik po cevi?
sporočil: 10.633
Tako je.
Da dam tvoje številke v nek resni kontekst.
Topljivost 0,0016g/l pomeni da za hrambo 1kg vodika potrebuješ 625l vode.
1kg vodika ima kurilno vrednost 143MJ m/kg, kar je 39,72kWh.
"Poraba" vode za skladiščenje in transport je torej 15,74l/kWh energije ujetega vodika.
Po statističnih podatkih smo za promet v letu 2023 skurili 77.609TJ energije. V vseh oblikah. To je 21.558GWh energije.
Če želimo na vodik prestavit denimo 20% tega, ali 4320GWh, potrebujemo 68 milijonov kubičnih metrov vode. Zgolj za skladiščenje in transport.
Ne vem no... morda ima nek inženirski teoretični smisel ta vaja, ampak v praksi pa khm...
Da dam tvoje številke v nek resni kontekst.
Topljivost 0,0016g/l pomeni da za hrambo 1kg vodika potrebuješ 625l vode.
1kg vodika ima kurilno vrednost 143MJ m/kg, kar je 39,72kWh.
"Poraba" vode za skladiščenje in transport je torej 15,74l/kWh energije ujetega vodika.
Po statističnih podatkih smo za promet v letu 2023 skurili 77.609TJ energije. V vseh oblikah. To je 21.558GWh energije.
Če želimo na vodik prestavit denimo 20% tega, ali 4320GWh, potrebujemo 68 milijonov kubičnih metrov vode. Zgolj za skladiščenje in transport.
Ne vem no... morda ima nek inženirski teoretični smisel ta vaja, ampak v praksi pa khm...
sporočil: 77
[Endimion]Super,
Tako je.
Da dam tvoje številke v nek resni kontekst.
Topljivost 0,0016g/l pomeni da za hrambo 1kg vodika potrebuješ 625l vode.
1kg vodika ima kurilno vrednost 143MJ m/kg, kar je 39,72kWh.
"Poraba" vode za skladiščenje in transport je torej 15,74l/kWh energije ujetega vodika.
Po statističnih podatkih smo za promet v letu 2023 skurili 77.609TJ energije. V vseh oblikah. To je 21.558GWh energije.
Če želimo na vodik prestavit denimo 20% tega, ali 4320GWh, potrebujemo 68 milijonov kubičnih metrov vode. Zgolj za skladiščenje in transport.
Ne vem no... morda ima nek inženirski teoretični smisel ta vaja, ampak v praksi pa khm...
to je 2,5x prostornina blejskega jezera (V= 25,7 milijona m3).
www.stat.si/doc/pub/...zpusta.pdf
Strani: 1
