[]
> [lagea]
> Podjetja so bila enostavno nategnjena, ker so se logično obnašala. V obdobju nizkih obrestnih mer je bilo cenejše delati s tujim kot z lastnim denarjem, in tako smo se obnašali. Navlečeni smo bili na večjo zadolženost, da bi se potem obrestna mera iz 1% generalno povečala na cca 5% in vse to v dobrem letu. Skratka finančni odhodki so se povečali za 5x. To je nateg.

??

videti je predvsem kot pomanjkljivo financno znanje v teh podjetjih. ne da prav zelim biti nesramen, vendar kako temu drugace reci? spremembe obrestnih mer, tudi velike in hitre, niso ravno od vceraj.

kar seveda ne pomeni, da mora za vedno tako ostati - lahko se ta podjetja iz tega naucijo to, da bodo v naslednjem ciklusu, ker naslednji ciklusi zagotovo bodo, ravnala drugace, torej vsaj iskala fiksno obrestno mero.

ker cela rec precej spominja na zgodbo s franki...

- vzeli smo variabilno namesto fiksne om, ker je bila ponujena fiksna nekolko visja od variabilne (... vendar se je kasneje izkazalo, da smo ravno zaradi variabilnosti prisli na drazje)

- vzeli smo v frankih namesto v evrih, ker je bila ponujena om nizja (... vendar se je kasneje izkazalo, da smo ravno zaradi valute koncali drazje)

Prav tako ne želim biti nesramen. Ko podjetja najete kratkoročne kredite vključijo v svoj denarni tok in to z reprogrami nekajkrat ponovijo, ta sredstva ne sedijo na računih, so v terjatvah,zalogi...Ker bankam kredit ne moreš vrniti v blagu, vložena sredstva je potrebno monetizirati in vrniti kredit. Bankirji sami pravijo, da so redka podjetja ki kratkoročni kredit vrnejo po 1 letu. Praviloma se vsi zatečejo k večkratnem reprogramu. Ker gre za obratna sredstva, monetizacija zna biti problem, ker je potrebno sredstva izvleči iz denarnega toka. Namreč gre za obratna sredstva in ne za enkraten posel ki bo končan in plačan v obdobju enega leta.

Glede obrestne mere; ne gre za normalne tržne oscilacije, junija 22 je Euribor bil -0,536%, junija 23 pa 3,35 % kar je ciljani nateg in ne tržna oscilacija.Tukaj ne drži vaše relativiziranje "kar seveda ne pomeni, da mora za vedno tako ostati". Govorim za spremembo v obrestni meri ki se je zgodila skozi 1 letno obdobje. Navedite mi leto v preteklosti kjer se je ob. mera v enem letu povečala za več kot 3x (spremembe obrestnih mer, tudi velike in hitre, niso ravno od vceraj.)

[lagea]
Prav tako ne želim biti nesramen. Ko podjetja najete kratkoročne kredite vključijo v svoj denarni tok in to z reprogrami nekajkrat ponovijo, ta sredstva ne sedijo na računih, so v terjatvah,zalogi...Ker bankam kredit ne moreš vrniti v blagu, vložena sredstva je potrebno monetizirati in vrniti kredit.

razumljivo, zato je toliko bolj aktualno, da je strosek financiranja predvidljiv (ne pa variabilen).

Glede obrestne mere; ne gre za normalne tržne oscilacije, junija 22 je Euribor bil -0,536%, junija 23 pa 3,35 % kar je ciljani nateg in ne tržna oscilacija.

dvig (ali znizanje) obrestne mere *centralne banke* - ki je osnova za vse druge om v drzavi - tipicno ni trzen pojav. lahko je sicer akuten odziv na trzne razmere, ce gre za obrambo pred divjim pritiskom trga na valuto ali boniteto drzave. vedno pa je to "rocna" odlocitev uradnikov cb, to, da je ciljana, namerna - je normalno stanje.

Tukaj ne drži vaše relativiziranje "kar seveda ne pomeni, da mora za vedno tako ostati"

kaksno relativiziranje? "kar seveda ne pomeni, da mora za vedno tako ostati" se je nanasalo na to, da ce se je podjetje enkrat nategnilo z variabilno om, ni treba, da se ob naslednji priliki znova.

Govorim za spremembo v obrestni meri ki se je zgodila skozi 1 letno obdobje. Navedite mi leto v preteklosti kjer se je ob. mera v enem letu povečala za več kot 3x (spremembe obrestnih mer, tudi velike in hitre, niso ravno od vceraj.)

vsekakor je sedanji ciklus bil poseben v tem, da so bile om zelo dolgo zelo nizke, zato je hitrost tokratnega dviga zanj bila res posebna. ni pa raven, do katere je potegnilo, nekaj nezaslisanega - www.euribor-rates.eu...or-charts/

po moje je glede na to, da evro nima neke dolge zgodovine, si smiselno pri opazovanju gibanj pomagati s fedom, tako zaradi daljse serije kot zato, ker je jasno, da ves razviti svet razen japonske sledi prav njemu tako dol kot gor. tam se seveda najde tudi kaj bolj brutalnega (ker pridemo do dovolj razburkanega preteklega obdobja) - fred.stlouisfed.org/...s/FEDFUNDS

junija 2022 je fed ze zacel z dvigi in imel tudi veliko za povedati o tem. zdaj - a je kdo mislil, da bo slo tako hitro tako dalec? komot recem najbrz ne, tudi sam nisem pricakoval taksnih dimenzij. vendar situacija, ko om plesejo okoli nule, sama po sebi sugerira razmislek hm mogoce ne bo tako ostalo.

toliko bolj aktualen razmislek, kolikor bolj so sredstva za daljsi cas kje drugje v bilanci kot na racunu - in ce tkoaltko vnaprej racunamo (kot ste opisali uvodoma), da vsaj eno leto ne bomo likvidni, situacija pa je izredna (obresti nula, inflacijski sunek kot ze nekaj desetletij ne, fed ravno zacel z dvigi).

v financah so recimo bili veckrat clanki na temo "ali se danasnji jemalci stanovanjskih kreditov zavedajo, da evribor ne bo vedno tako nizek, dajte se izognit variabilni om, da se ne boste zafrankili se enkrat". zakaj - ker je to stvar osnovne previdnosti in zato, da ne bo potem drugi so krivi, nategnili so me. tudi ce ne gre za stanovanjski XY-letni kredit, je razmislek vseeno enak.

[lagea]
Prav tako ne želim biti nesramen. Ko podjetja najete kratkoročne kredite vključijo v svoj denarni tok in to z reprogrami nekajkrat ponovijo, ta sredstva ne sedijo na računih, so v terjatvah,zalogi...Ker bankam kredit ne moreš vrniti v blagu, vložena sredstva je potrebno monetizirati in vrniti kredit. Bankirji sami pravijo, da so redka podjetja ki kratkoročni kredit vrnejo po 1 letu. Praviloma se vsi zatečejo k večkratnem reprogramu. Ker gre za obratna sredstva, monetizacija zna biti problem, ker je potrebno sredstva izvleči iz denarnega toka. Namreč gre za obratna sredstva in ne za enkraten posel ki bo končan in plačan v obdobju enega leta.

Glede obrestne mere; ne gre za normalne tržne oscilacije, junija 22 je Euribor bil -0,536%, junija 23 pa 3,35 % kar je ciljani nateg in ne tržna oscilacija.Tukaj ne drži vaše relativiziranje "kar seveda ne pomeni, da mora za vedno tako ostati". Govorim za spremembo v obrestni meri ki se je zgodila skozi 1 letno obdobje. Navedite mi leto v preteklosti kjer se je ob. mera v enem letu povečala za več kot 3x (spremembe obrestnih mer, tudi velike in hitre, niso ravno od vceraj.)

Morda se motim, a
1) že dolgo pišem, da je osnovna finančna higiena vodstva podjetij (namesto špekulacije), ustrezno zavarovanje, če dejansko prelivaš kratkoročne poceni kredite v zaloge ...
2) občutek imam, da je to povečanje zalog bil razlog za zmanjšanje povpraševanja po novi proizvodnji predvsem med korono, vsaj tako so nam razlagali kasnejši bum, inflacijo ... (torej nekako obdobje jun 22 - jun 23 ni ravno zelo relevantno, ker naj bi takrat že imel hitrejši obrat od zaloge do prodaje, saj si si spraznil predhodne zaloge, nove vhodne dobrine pa prodal po višji ceni)
3) občutek imam, glede na brane izkaze podjetij, da se je kratkoročne poceni kredite precej več vlagalo v odkupe lastnih delnic, bogate nagrade direktorjem zaradi višanja vrednosti lastnih delnic, kot pa v R&D, morebiti celo zaloge do neke mere ...