Pri nas bomo pač uvedli robote iz Japonske za strežbo tujih turistov,pa še 24 ur na dan bodo na razpolago.

Brodnjak je pred dnevi dejal, da je problem Slovenije hedonizem. Pa ni samo ta. Cela Slovenija vre od stavk tistih, ki pričakujejo predvem večjo plačo in s tem večje stroške (za davkoplačevalce in za delodajalce). Pred dnevi sem govoril z italijanskim kolegom, podjetnikom, primerjala sva plače naših delavcev, izkazalo se je, da enako delovno mesto v Italiji pomeni za delodajalca letni strošek 28.800 evrov, pri nas 34.000 evrov. In, nimajo odklopa (?), nimajo plačane malice, nimajo plačanega prihoda na delo. Pri tem delodajalcu delajo od 08,00 do 12,00 in od 14,00 do 18,00. Slovenija je čudežna dežela kjer hodimo po vodo dokler ne razbijemo vrča. Včerajšnja Tarča je to dokazala, predstavnici oblasti sta bili v svojem elementu: neznosne lahkosti birokratske neumnosti.

"Naši" rešujejo probleme, ki so se v zadnjem času že rešili sami. In ne rešujejo resničnih problemov. Zato imajo 4% podporo na volitvah. Enako EU.

[lojze1]
Brodnjak je pred dnevi dejal, da je problem Slovenije hedonizem. Pa ni samo ta. Cela Slovenija vre od stavk tistih, ki pričakujejo predvem večjo plačo in s tem večje stroške (za davkoplačevalce in za delodajalce). Pred dnevi sem govoril z italijanskim kolegom, podjetnikom, primerjala sva plače naših delavcev, izkazalo se je, da enako delovno mesto v Italiji pomeni za delodajalca letni strošek 28.800 evrov, pri nas 34.000 evrov. In, nimajo odklopa (?), nimajo plačane malice, nimajo plačanega prihoda na delo. Pri tem delodajalcu delajo od 08,00 do 12,00 in od 14,00 do 18,00. Slovenija je čudežna dežela kjer hodimo po vodo dokler ne razbijemo vrča. Včerajšnja Tarča je to dokazala, predstavnici oblasti sta bili v svojem elementu: neznosne lahkosti birokratske neumnosti.

Lojze. Daj ga nehaj biksat. Povprečna italijanska brutto plača je komajda kaj višja od slovenske. Po statisti je v Sloveniji 2200€ brutto, v Italiji pa 2550 bruto (in pri njih so ogromne razlike med bolj razvitim severom, in manj razvitim jugom).

Ampak dajva poskusit. Vzemi ali brutto plačo 2500€.

Za Slovenijo sem kalkulator našel tu:
www.racunovodja.com/...cuni/Placa

Za Italijo pa tu:
it.icalculator.com/

Pri Sloveniji sem upošteval to, da dobi zaposleni še 200€ za prevoz na delo in malico, kar v Italiji ni zakonska pravica delojemalca. Upošteval sem še 100€ mesečno minimalnega neobdavčenega regresa, ki tam zakonsko ni predpisan.

In dobim sledeče številke:
Brutto plača:
SLO: 2500
IT: 2500

Nakazilo na račun (netto plus dodatki):
SLO: 1896,54
IT: 1705,50

Skupni strošek delodajalca:
SLO: 3202,50
IT: 3250,00

Z regresom vred je povprečen slovenski delavec za delodajalca cenejši kot povprečen italijanski, hkrati pa domov prinese več kot povprečen italijanski.

V praksi je pa tako, da imamo v Sloveniji to uzakonjeno, v Italiji pa imajo splošno kolektivno pogodbo na nacionalni naravni, ki pokriva 95% vseh zaposlenih. In ta med drugim pravi, da so zaposleni upravičeni do 13-e plače, ki se izplača sredi leta, in tudi 14-e, ki pa se izplača okoli božiča. Obe pa sta z davki in prispevki ocarinjeni tako kot siceršnje plače. Pri nas pa je na regres točna nula do višine povprečne brutto plače (2340), na božičnice/poslovno uspešnost pa so le še prispevki. Ne pa tudi dohodnine.


Drži pa ono o malici. Oni imajo praviloma odmor dve uri. In je neplačan ker ne gre v delovni čas. Ampak podobno opcijo imaš v Sloveniji. Dikcija o 30 minutnem plačanem odmoru za brutto osem ur dela velja le za odmor od 30 minut. Če je odmor daljši, pa več ne. Ker se to šteje kot "deljen delovni čas". Tako smo v eni firmi imeli eno uro zapovedanega odmora, a tistih ekstra 30 minut se je "plačalo" s tem, da si bil eno uro dlje v službi. Ob 8 do 17, vmes pa ena ura fraj. Delovna inšpekcija mirno požegnala takrat to.

Je pa res, da je italijanski "pranzo" ali kosilo, njihova narodna inštitucija. Oni radi pojedo kosilo v miru. Od nekdaj so sloveli tako po dobri kuhinji, kot tudi posebnem načinu, kako guštirajo ob hrani. Pa tudi, če je kosilo skromno. Tu je kulturna razlika. Najbrž izhaja iz vročega mediteranskega okolja, kjer sredi dneva na njivi, ali v vinogradu, ali med oljkami, težko kaj počneš sredi dneva, ko sonce pripeka. In se je to preneslo naprej. Pri njih. Pri nas pa ne. 30 min za sendvič.

Verjetno veliko zavisi od vrste dela. Pa takole na hitro mislim, da nisi upošteval prispevkov delodajalca. Mogoče jih tudi Lojze in italjan nista.
Pred časom sem se pogovarjal s podjetnikom, ki ima zaposlene ljudi tako v italiji, sloveniji kot avstriji in pravi, da je pri nas treba dat malo več, če hočeš imet v redu kader. Po drugi strani pa sem se pred leti pogovarjal s šoferjem, ki je zaposlen v slo firmi dela pa za italjana. Za lastnika naj bi bilo tako ugodneje, kot zaposliti ga v Italiji. Vozil pa je itak špedicijo, firma cca 80 zaposlenih.

Seveda sem jih.

Prispevki delojemalca v Sloveniji so 22,1%, v Italiji pa 10%

Prispevki delodajalca pa so v Sloveniji 16,1%, v Italiji pa 30%.

Italijani nimajo Splošne olajšave, smpak jo vedno uveljavljaš glede na dejanske stroške. Kot smo pri nas pred 2005.

Spoštovani, nisem posploševal temveč sem navedel konkretne podatke in konkretno delovno mesto konkretnega delodajalca s sedežem v Furlaniji. Te izume okrog davkov, prispevkov različnih poimenovanj obdavčitev sem tudi upošteval. Govoril sem o strošku delodajalca (ali bolje konkretnega delovnega mesta) na letni ravni. Za delodajalca, delovno mesto, je popolnoma vseeno komu pripišeš davek ali delodajalcu ali delojemalcu. Delodajalec bo štel celoten strošek, delojemalec pa kar bo neto prejel v žep. Vse drugo je socialistična izmišljija pa ne rečem, da je v Grčiji, Italiji itd ni veliko. In to je cokla razvoja. Za dodano vrednost na zaposlenega na letni ravni okrog 50.000 evrov mora produktivni delavec vsak dan, tudi ko je na dopustu, prinesti v podjetje vsaj 250 evrov. Ko bo sprejeta odločitev 30 ur dela na teden (in prvi jo boste izkoristili tisti, ki najmnaj prispevate k DP) se bo sistem sesul. Najbrž ga sicer socialisti ne boste takoj razumeli in občutili, kajti vi imata oblast v rokah in medene besed v ustih.

Zgoraj imaš zelo identične cifre 2,5 k bruto in 3,2 brutobruto.
Nekaj ne gre skupaj če so prispevki delodajalcev različni. Razlika je 700eur med bruto in bruto bruto in to ne more bit enkrat 16 in drugič 30 % ?

Sem še enkrat preracunal in vidim, da ti tisto razliko v prispevkih pokrije slo malica in prevoz.

Lojzetu kot podjetniku je malo mar za vse pritikline na placo, temveč kaka je cena delavca. In čisto možno da bo njegov italjanski kolega plačal za primerljivo delovno mesto manj in to najbrž že zato, ker so ljudje pripravljeni delat za manj. Povprečje tu ne igra vloge. Večjo vlogo imajo mogoce npr cene stanovanj, cene v trgovinah in te so nižje kot pri nas in posledično lahko dobijo cenejšega delavca.

Ko imaš enkrat resno podjetje, ti tistih 250 eur prinese not en delavec vsako uro, en ti pa na dnevni bazi dela celo minus.
Ampak to so že vode, ki jih dosežejo redki podjetniki. Nad 300 zaposlenih in nad 20 ali raje 50 miljonov letnega prometa.
Za začetnike, večino pa tvoja logika vsekakor drži.

Saj zato sem dal obe številki. Tako netto izplen za mezdnika, kot malo nižje strošek delodajalca.

Malica in prevoz v Sloveniji efektivno zbijata celokupno davčno stopnjo. V celoti neobdavčen regres tudi. Sploh to velja pri najnižjih plačah.

Da pa imaš za enako delovno mesto različna plačila, pa tudi ni ravno neka atomska znanost. Receptorka v avtokampu Luče ne more met enake plače kot Receptorka v Interkontinentalu. Ker je dodana vrednost posla na čisto drugi ravni. A njune delovne naloge so pa izjemno podobne, da ne rečem kar enake. Natakarica v Čušperku ne more imeti enake plače kot natakarica ki dela na obrežju Ljubljaneice. Ker v Čušperku ni toliko ljudi, ki bi plačevali po 10€ za pivo. To plačno uravnilovko ima le javni sektor. Zato vsak, ki ima nekaj dekagramov spodobno delujočih sivih celic, ob prvi priliki spizdi iz njega. Z državnim IT-jem je sploh štala. Po plačnem sistemu so uvrščeni tako nizko, da jaz za ta denar niti notebooka ne odprem. Kaj šele, da bi kaj spodobnega migal.

V groju so pa slovenske plače točno tam, kjer so lahko, glede na ustvarjeno dodano vrednost. Nižje je brez veze, da so, kaj dosti višje pa ne morejo bit.

Če želimo imet višje, moramo več zaslužit. Ja seveda gremo lahko v kontra smer. Nižanje obdavčitev. Ampak potem moramo narest dogovor, katere reči bomo financirali skupnoskledarsko, katere pa pač ne. In tudi to ne gre v nedogled.

Brez "nemške" dodane vrednosti pač ne moreš imeti nemških plač.

Si ti malo preveč "salonski podjetnik". :)
Kje delaš nima toliko veze, bolj povpraševanje/ponudba in noben podjetnik ti ne bo dal več, kot najmanj za kar lahko dobi na trgu.
In čisto možno ima interkontinetal sobarica nižjo plačo kot tista čistilka v Lučah. Ker interkontinetal bo najel azijce, oni v Lučah pac domačina, ker se ne bo jebal z dvema filipincema :).
Končna cena storitve ali izdelka tu nima neke veze.
Tudi natakarca tule v gabrovki, kjer je pir, ugibam 2,7,je imela pred dvemi leti 8 eur, sedaj ima mogoče že 10.ker za manj ni bilo deklet, ki bi delale
Kot vem pa je v LJ 12 eur za natakarja že zelo dobra plača. Vse neto.

Reciva da imaš ti 2,7k neto oni it v js iz cusperka pa 1,2k neto.

V dvajsetih letih si ti na boljsem za recimo 300 k. Kar bo komaj za eno stanovanje v Lj.
Če je oni v cusperku pojerbal bajto imata enak razpolozljiv ostanek.

Kaj ti hočem povedat. Da so zgodbe različne in da so ponavadi zmes marsičesa :)

[odvisnik]
Reciva da imaš ti 2,7k neto oni it v js iz cusperka pa 1,2k neto.

V dvajsetih letih si ti na boljsem za recimo 300 k. Kar bo komaj za eno stanovanje v Lj.
Če je oni v cusperku pojerbal bajto imata enak razpolozljiv ostanek.

Tudi jaz sem pojerbal bajto. V Ljubljani ua Bežigradom. Samo ona v čusperku je 100 jurjev, moja pa 300 jurjev. Zgolj iz naslova lokacije. Ne ker je toliko boljša.


In nikjer nisem napisal, da pa IT iz čušperka ne more zaslužit 10 jurjev na mesec. Komot jih lahko. Ker ni omejen na lokalno okolje. Frizerka pa težko.

Kaj ti hočem povedat. Da so zgodbe različne in da so ponavadi zmes marsičesa :)

Cene storitev, ki se lokalno porabijo, so vedno poarbitrirane na cashflow kupcev. Če sem vodovodar iz Ljubljane, in se trudim najti posel na denimo Primorskem, bom dražji (za enako kvaliteto), kot pa nekdo ki je tam blizu doma. Zato je ogromno tega lokaliziranega. Ne vse. A veliko pa. Si predstavljaš, da se nohtarca k strankam vozi iz Izole v Ljubljano? Pa saj na prevozu stroši več, kot pa bi bil večji RVC za višjo kupno moč dam v Ljubljani.

V sosednjem sporočilu si omenil Gabrovko. Simpatična vas. Ena cerkev, ena šola, ena trgovina, in dva bifeja. Eni znanki sem enkrat šel pomagat pokosit okoli vinograda v Moravški Gori, kar je malce zraven, in šel na pivo v bife čez cesto nasprot Mercatorja (pa neka železnina je zraven, precej blizu nekdanjega Presada). 1.8€. Leta 2020. Sm točajko vprašal a je pozabila kaj kasirat.

Sicer mi je na onem koncu bolj ljub Pustov Maln v Cerovici. Samo tam se je zgleda nekaj zjebalo, ker ko sem nazadnje prikolesaril mimo od Litije, je blo zaprto. A nazadnje, ko sem uspel dobit plato suhih mesnin v velikosti kamionarske feltne pa kruh, zraven 2x deci domačega cvička in eno kafe... za 26€. Rožice so naredili iz salamc. Res top. Pa če bi 40€ bilo, bi blo poceni.

Ko sem dve leti nazaj peljal partnerko in hči v Piranu na ribjo večerjo, so me obrali za 149€. Dva dni kasneje pa gremo pojesti nekaj na Beli Križ. Skorajda identična zgodba, z razliko da moja prestolonaslednica ne bi rib, ampak testenine. 67€. S tem da smo vsi za konec še palačinke, ki jih v Piranu ni bilo (niso bile na voljo).

A zdaj razumeš kako lokacija za veliko storitev in blaga šteje? Pa je med Belim Križem in Centrom Pirana dobrih 500m ali največ kilometer zračne distance. S tem povezane so tudi plače zaposlenih.

To ti čisto verjamem, a če imaš storitev krat 2 še ne pomeni, da so plače krat 2.
Ni tako enostavno. Zato ti pravim, da si salonski podjetnik.
V kakšnih fensi zadevah folk dela celo zastonj oz na minimalcu, da ima referenco za naprej.
Sem že marsikaj slisal o delu in plačilih v gostinstvu.
Tudi iz top lj restavracij :)