V družinskih podjetjih bodo tako mama in otroci morali možu oziroma očetu poročati o opravljenih delovnih urah, pa čeprav se lahko zgodi, da si vsakodnevno delijo pisarno in dnevno sobo.

... predvsem pa bodo dobro razmislili o vedno slabsem razmerju koristi / glavoboli ob morebitni zaposlitvi koga izven druzine.

je pa tak -- globalno je vedno vecja komponenta poslovanja podjetij compliance, torej skrb za to, da je delovanje skladno z vsemi znj blj zakoni in predpisi.

ce si mikro mom and pop firmica, pac seveda nimas cloveka, kaj sele oddelka za ta namen, in to je vedno bolj rastoca potencialna groznja. sam imam mickeno firmico za 2 osebi, pa se vsak mesec sekiram, da ne bi pozabil kaksne papirologije. sploh ko enkrat nisi vec toliko star, da bi bil ziher, da si vse sproti prihajajoce stvari 100% zapomnis.

stvar je podobna kot "bomo regulirali neko online rec, da bomo ustavili google / fb" - boste kurac, google / fb bo pac temu nameni 100 ljudi in 100 milijonov, mali pa bodo tenko piskali in sli na koncu dezevnike gojit.

tako prihajamo v okviru sicer naceloma kapitalizma (se enkrat: globalno) v situacijo kot nekdaj v jugo-socializmu: ja, se dovoljuje zasebno podjetnistvo, vendar samo res na malo (v nasem primeru: spji). od tu dalje je pa namenjeno samo glavnim igralcem.

mi tukaj s to izkusnjo se lahko grenko nasmehnemo in zapojemo - zivio drug(i) tito, luka mesec ime ponosito - ... kaj bodo pa tam, kjer res mislijo, da so v kapitalizmu, pa ne vem.

Kje so bili v vsem tem času sprejemanja zakona predstavniki delodajalcev? Sprva so poudarjali, da spremljanje delovnega časa ni nič novega in da morajo to početi že zdaj, da obračunajo plače. Zdi se, da se niso najbolj zavedali, kakšno nadlogo so nakopali predvsem malim in srednjim podjetjem.

ni ravno prvic vtis, da je gzs v svojem politicnem delovanju - ali njega odsotnosti - predvsem klub najvecjih, ki zna najti skupni interes z drzavno sfero in se za specifiko srednjih in malih briga nekje toliko kot zakonodajalci.

po drugi strani je (ne glede na ponavaljanje vzorcev, kot je ta zgoraj) cel sizif kaksnemu mini kapitalistu razloziti, da on to pravzaprav ni - da kapitalist je tisti, ki ima nekaj nul vec in se lepo vse zmeni z oblastjo, tale mali igralec, kapitalska drobnica pa je po svoji, kako bi rekel, druzbenopoliticni tezi in vlogi dosti blizje navadnemu delavcu (od katerega se z dvignjenim nosom distancira) kot tezki zivini (ki pocne isto z njim).

V postopku sprejemanja zakona je bila tudi ideja, da se ne bi bilo treba »štempljati« visokošolskim profesorjem.

ali se poslanci stempljajo?
vodijo terenske ure
belezijo malico?
kako zabelezijo, ce se v gostilni pogovarjajo o politiki?
kdo je naslovnik za primer kazni?

Če delavec postane s.p. in dela za delodajalca v njegovih prostorih še naprej... uhuhu, pa imamo delo na črno, ergo brez pogodbe o zaposlitvi. Sledi KAZEN, globa. Pregon dajalca posla, ergo delodajalca. Črn madež, bolje rečeno FLEK... ki se dolgo pozna.

Lahko bi mirno zapisali, da veljajo ta pravila za delodajalce od 10 zaposlenih naprej... ali pa bi vsaj napisali bolj milo zakonodajo... ampak ne.

Sicer pa ne razumem, zakaj Finančneži pljuvate pri tej problemtiki po Mescu in Levici, če pa so tudi Svoboda, SD in cela Vlada (s premierem na čelu) požegnali ta zakon. Gre za to, da je bil ta zakon nazadnje že bolj koalicijski projekt...

Luka je predlagal, parlament potrdil torej blesavi so vsi kar dokazujejo vsak dan bolj.

Okoliške in konkurenčne države se samo smejijo in si manejo roke..

[mihakovace]
Okoliške in konkurenčne države se samo smejijo in si manejo roke..

Teh primerjav manjka pri nas

Usklajevanje zavleče pogovor v dobre pol ure.
No, vi boste morali lepo v sistemu (kakršenkoli pač bo) zapisati, da ste delali od 18.00 do 18.30.

Finance, NAPAKA!
Trajanje je potrebno TOČNO zapisat, ne zaokroževat minut! Vaš zapis 18:00 do 18:30 kaže na očitno zaokroževanje in morebitno prirejanje evidenc, kar je prepovedano.
Nadalje: kje je dodatnih 2 minuti odmora, ki pripada delavcu za pol dodatne ure?

Tudi dinozavri so propadli, preživeli pa so drobceni sesalci.
Vsekakor pa so tili tehnološki giganti lahko še precej večji in vplivnejsi.

Črt, kaj ne vidiš da to ni slučajno?

seveda vidim, za nekaj je pa ja marx dober, cetudi zdaj ravno luka mesec deluje v interesu kapitala :)

Pač outorsas vse te znj zakone na zunanjo firmo, ko imaš poleg računovodstva še vso ostalo podporo zraven. Kmetje imamo npr. kmetijsko svetovalno službo.
Obrtniki imate obrtno zbornico.
Lahko vam jo še deloma sofinancira država kot nam npr :).
Treba se fajtat kot pravi Nika kovačeva :)
Sam sem se že dolgo časa nazaj odločil za dezevnike, če mi bo pa kdaj kaj padlo z neba bom vzel, če ne, pa tudi dobro :).

Ravno poslusam po radiu, kako se evidentirajo učitelji, ki popravljajo teste doma, če ponoči bo nocni dodatek? oz med prazniki :)

mene pa zanima, ce bom dobil beneficiran delovni staz, ker ves dan razmisljam o vsem vkljucno s tistim, kar spada k moji zaposlitvi.

Mislim, da ti bojo najprej obracunali višji bruto, kasneje pa boš dobil kazen, ker delavcu, možganom, ne dovoliš počitka.

V končni fazi te bojo poslali v cuzo.

Ja vem, ni smešno...

Kje so bili v vsem tem času sprejemanja zakona predstavniki delodajalcev?

Kje so bili? Bolje vprašanje je, kje sploh so? Vse kar znajo predstavniki delodajalcev početi je, da se gredo na pogajanja praskati po jajcih, nato v kamere malo pojokajo kako jih vlada ne upošteva in kako so nemočni bla bla bla, in potem gredo nazaj v svoje pisarne in je za njih zgodba zaključena.

V starih časih, tam okoli 90, je oče redno hodil na sestanke obrtne zbornice lokalne in redno placeval ne majhno članarino.Pa ni ravno nek veleum, bolj zabit desen kmet, sp plavohaljas:).

Koliko malih je danes še članov kake zbornice in plačuje resen denar, npr vsaj 50 eur mesečno. To je npr le desetina prispevkov.
Če ne plačate nič, nimate predstavnikov in pričakujete, da bojo levicarji naredili nekaj za male podjetnike, s.p. ste nori ali pa neumni.

[slovenecnb1]
Luka je predlagal, parlament potrdil torej blesavi so vsi kar dokazujejo vsak dan bolj.

Bolj so blesavi, bolj so svobodni :).

Mene sicer bolj skrbi, kako so blesavi šele tisti, ki so volili te "ta svobodne" :)), da smo normalni postali ujetniki svobode.

P.S. Tudi nobena tolažba več ni, da se bodo blesavo svobodni medsebojno požrli ...

[]
mene pa zanima, ce bom dobil beneficiran delovni staz, ker ves dan razmisljam o vsem vkljucno s tistim, kar spada k moji zaposlitvi.

Za nagrado dobiš solidarnostni davek za "vstavi nekaj trajnostnega".

Lp,
M

PRAVICA DO ODKLOPA

Ob tem pa ne gre pozabiti, da je ob 130.letnici praznovanja 1.maja Predsednica sindikata ZSSS Lidija Jerkič omenila, da bi nujno morali uveljaviti pravico do odklopa, ko bi v tem času, tudi doma ne bili dosegljivi za delodajalca !

ZSSS

Trenutna »koronakriza« za prihodnost dela prinaša mnoge izzive:

* Na področju dela od doma oziroma dela na daljavo so mnogi morali sprejeti izziv o usklajevanju dela in zasebnosti ter poiskati pogosto težko določljivo mejo med delom in prostim časom ter pravico do odklopa;
* Na področju digitalizacije, avtomatizacije in robotizacije dela pa se postavlja vprašanje, ali bodo krizne razmere delovale kot pospešek na področju uvajanja samodejne tehnologije (saj so stroji in roboti odporni na bolezen covid-19);
www.zsss.si/30-let-z...dela-2020/

PRAVICA DO ODKLOPA - ZABRISANOST MEJE MED DELOM IN PROSTIM ČASOM

Po nedavni anketi britanskega časnika The Guardian ima 64 % udeležencev težave z »odklopom« od dela po koncu delavnika. Današnja »priklopljena« delovna kultura od nas kot delojemalcev pogosto zahteva dosegljivost 24 ur na dan, 7 dni v tednu, za katero ne prejmemo nikakršnega nadomestila, kaj šele nagrade. Sprijaznili smo se s prepričanjem, da gre zgolj za enega od stranskih učinkov našega časa, spregledali pa dejstvo, da za vsak delovnik oddelamo še nekaj neplačanih nadur in s tem škodujemo svojemu zdravju in blagostanju. Med ogroženimi se na primer znajdejo posamezniki, zaposleni v zagonskih podjetjih, zdravstvu, računovodstvu in oglaševanju.

Raziskave kažejo, da neprestana dosegljivost prek klicev, sporočil, e-pošte in družbenih omrežij izničuje pozitivne učinke, ki jih sicer prinaša delo, tj. zdravje, blagostanje in medsebojno povezanost. Od dela se moramo odklopiti tudi miselno, ne zgolj telesno, sicer smo v nevarnosti za:

* kognitivno preobremenjenost,
* čustveno izčrpanost,
* negativna čustvena stanja (npr. anksioznost in depresivnost),
* nezadovoljstvo v medosebnih odnosih, tako znotraj kot izven delovne organizacije (npr. več sporov v partnerski zvezi),
* kronični stres ter
* izgorelost.

Zabrisanost meje med delom in prostim časom posredno ogrozi tudi delodajalca, saj prispeva k:

* absentizmu,
* fluktuaciji,
* deviantnosti,
* šibkejši organizacijski pripadnosti ter
* omejeni produktivnosti.

Količina časa, ki ga posameznik porabi za spremljanje in odgovarjanje na e-pošto, pravzaprav ni osrednjega pomena; negativen učinek se kaže že ob samem pričakovanju, da lahko vsak čas prispe službeni klic ali sporočilo, kar imenujemo anticipatorni stres. Tudi če k neprestani dosegljivosti nismo zavezani, pa nas včasih premami že sama radovednost, ali se je zgodilo kaj pomembnega. S tem tudi sami brišemo meje med delom in prostim časom.

Zabrisanost meje med delom in prostim časom pa je zgolj košček mozaika četrte industrijske revolucije. Če želimo v svojem poklicu uspeti, ni dovolj, da ga opravljamo ravnodušno. Moramo ga oboževati in živeti zanj, svoje navdušenje pa povrh oglaševati na družbenih omrežjih, s čimer stopamo še en korak bližje temu, da se naša identiteta zliva z delodajalčevo. Elon Musk pravi, da bomo svet na bolje spremenili šele pri 80- do 100-urnem delovniku. Iz tovrstnih zgodb o uspehu in iz motivacijskih sporočil, kot je »Don’t stop when you’re tired, stop when you’re done.«, razberemo, da danes poveličujemo deloholizem.

Antropološke študije kažejo, da v predkapitalistični dobi nismo bili tako obsedeni z delom. V srednjem veku je delovnik angleških kmetovalcev obsegal zgolj 150 dni na leto. Čeprav so tudi oni delali po 8 in več ur dnevno, je bil njihov čas bolje uravnotežen z odmori za zajtrk, kosilo, popoldanski počitek in večerjo ter z verskimi in drugimi prazniki. V 21. stoletju smo temu naredili konec; delo je postalo nova vera, medtem ko so sprostitev, hobiji, vzgoja otrok in branje knjig v prostem času postali znaki lenobe. Živimo v času neprekinjenega delovnika, ki ga dodatno spodbujajo LinkedIn, Slack, Viber, Yammer in druga poslovna družbena omrežja. Prekinitev delovnega razmerja je za posameznika torej lahko problematična, saj zamaje velik del njegove identitete. Marsikdo si ravno zaradi strahu pred izgubo službe ne upa biti nedosegljiv …

Premik v nasprotno smer je z letom 2017 naredila Francija. Tamkajšnja podjetja so zaposlenim dolžna zagotoviti pravico do odklopa od tehnologije. Točen dogovor naj bi kandidati z delodajalcem dosegli vnaprej, v odsotnosti le-tega pa je delodajalec dolžen objaviti jasne zahteve glede dosegljivosti izven delovnika. Reforma je bila sprejeta kot varovalo pred izgorelostjo, nespečnostjo, slabimi medosebnimi odnosi ter nasičenostjo z informacijami. Tudi na ravni EU smo priča podobnim regulacijam, vendar se soočamo s težavo, da zakonodaja težko dohaja vsakodnevne tehnološke spremembe. Poleg tega še ni razrešeno vprašanje o sankcioniranju kršitev.

»Vse težave človeštva izhajajo iz človekove nezmožnosti, da bi v tišini sam sedel v sobi,« je v 17. stoletju dejal francoski filozof Blaise Pascal. Kaj naj torej storimo, da se bomo lažje odklopili? Kaj naj storimo, da bomo spet začeli ceniti prosti čas?

* Kot delojemalci lahko delamo na čuječnosti, ki nam pomaga prevzeti nadzor, ki nam ga pričakovanja na delovnem mestu odvzemajo.
* Na organizacijski ravni lahko uvedemo dneve brez e-pošte ali pa se dosegljivost izven delovnika izmenično dodeljuje različnim zaposlenim.
* Kot delodajalci lahko določimo interval nedosegljivosti in se ga strogo držimo na vseh ravneh delovne organizacije.
* Če delovno mesto zahteva dosegljivost izven delovnika, to kot delodajalci formalno izrazimo že vnaprej, v začetnih fazah selekcijskega postopka.

Kljub črnogledosti v prispevku naj poudarim, da se nekateri posamezniki lažje prilagodijo na opisane zahteve kot drugi oziroma »priklopljenosti« niti ne doživljajo kot stresor. Kot primer prilagam citat z enega od forumov na to temo: “We actually aren’t supposed to reply to e-mails or take calls after hours, but I always check my work e-mail as part of my prep routine for the next day. I hardly ever reply to anything, though I do it partly because I enjoy my work, but mostly because I actually like spending a few minutes each night giving my next day a mental once-over, because I think way better at night than first thing in the morning. Having a vague idea of what needs to get done beforehand lets me take a few minutes to just enjoy my coffee, recline my chair and just wake up properly. Easily worth sacrificing 15 – 20 minutes of my evenings for.”
* Objavljeno, 19. maj 2020
psihologijadela.com/...o-odklopa/
cekin.si/izobrazevan...endom.html
svetkapitala.delo.si...opa-175388

Provokacija (Vsi na sivo zaposlitev,pa še dodatne doklade boste dobili kot .....)Žal zadnje besde ne smem zapisati zaradi varstva pravic manjšine katera ima lahko samo poslance v občinskih sveti in bog ne daj še v Parlamentu.