Če prav vem imajo Švicarji samooskrbo po kalorijah, ne po vrstah hrane. To tudi nam ni panike doseči, če gremo racunat in optimizirat.
Pri nas je kmetijska politika dela v smeri preprecevanja zarascsnja, kar jim je kar dobro uspelo.
Kar se tiče Švice, pa je na mestu vprašanje ali se splača spravilo sena s helikopterji :). www.google.com/url?s...Q8kWFcUiYt

[hostamox]
Če prav vem imajo Švicarji samooskrbo po kalorijah, ne po vrstah hrane. To tudi nam ni panike doseči, če gremo racunat in optimizirat.
Pri nas je kmetijska politika dela v smeri preprecevanja zarascsnja, kar jim je kar dobro uspelo.
Kar se tiče Švice, pa je na mestu vprašanje ali se splača spravilo sena s helikopterji :). www.google.com/url?s...Q8kWFcUiYt

Kratkoročno finančno se jim košnja teh travnikov seveda ne splača vendar oni na to gledajo v smislu "kaj bi bilo, če tega ne bi počeli" in jim je pomembno, da tisti Hans in Gretschen z nekaj glavami živine in nekaj gozda ostaneta v tistih hribih. Njihova politika skrbi za samooskrbo temelji na izkušnji 2. svetovne vojne, ko so se redne oskrbovalne poti prekinile in je hrane primanjkovalo, zlate palice pa niso užitne. Z aktiviranjem vseh razpoložljivih površin primernih za pridelavo hrane (tudi v parkih so imele grede) in Programom proizvodnje hrane, ki ga je že leta 1939 sprejel švicarski parlament uspela dvigniti stopnjo samooskrbe nad 80%. Kljub temu pa je bilo racioniranje hrane potrebno vse do leta 1948 (history-switzerland....ning.html) Imeli so omejitev 200 g kruha na osebo / dan, ki je moral biti en dan star, da se gaje manj pojedlo.

Mi takšne izkušnje nimamo, zato se pač zajebavamo z okoljskimi programi in s preprečevanjem zaraščanja (mulčenjem).