Kok imamo sadovnjakov zapisanih v butalskem gursovem imeniku pa jih ni dopoveš pa lahko samo nobenmu da jim ne štima v naravi nič

Krovni greh je da zoning sploh obstaja in da država vsiljuje kdo bo kje kaj pasel, žagal in zidal.

Ja velik problem. Zaradi vedno bolj mačehovskega odnosa do hrane postaja ta dražja in manj kakovostna. Na podlagi take birokracije, ki se jo gresta Evropa in Slovenija bo postajala hrana draga, NE kakovostna in slabo dostopna. To se kaži zelo počasi in tu je problem ( sej se ve kaj se dogaja če žabo počasi kuhamo). Birokrati ne razumejo kako se hrano pridela in kaj to pomeni za narod.

[privatsandra]
Ja velik problem. Zaradi vedno bolj mačehovskega odnosa do hrane postaja ta dražja in manj kakovostna. Na podlagi take birokracije, ki se jo gresta Evropa in Slovenija bo postajala hrana draga, NE kakovostna in slabo dostopna. To se kaži zelo počasi in tu je problem ( sej se ve kaj se dogaja če žabo počasi kuhamo). Birokrati ne razumejo kako se hrano pridela in kaj to pomeni za narod.

Birokrati razumejo samo še blesave direktive in to se mora nehat na vseh nivojih

Hrana bo imela ceno, ki bo ustrezna.
"Neumnih "kmetov, ki bi delali cel dan za bagatelo zmanjkuje.
Prevladuje industrijska hrana, ki je nekaterim bolj všeč drugim pa manj.
Ima pa pri hrani vsak posameznik možnost, da si z relativno malo znanja sam pridela hrano, ki si jo želi.:) Za vse ostalo obstaja mastercard :)

[hostamox]
Hrana bo imela ceno, ki bo ustrezna.
"Neumnih "kmetov, ki bi delali cel dan za bagatelo zmanjkuje.
Prevladuje industrijska hrana, ki je nekaterim bolj všeč drugim pa manj.
Ima pa pri hrani vsak posameznik možnost, da si z relativno malo znanja sam pridela hrano, ki si jo želi.:) Za vse ostalo obstaja mastercard :)

Hrana že ima svojo ceno vendar jo umetno nižamo s subvencijami in ostalimi elementi sodobne "ekonomije". Osnova kmetijske politike bi morala čim višja samooskrba posameznih držav, tako kot je v Švici; cene pa bi morale biti takšne, da bi bile dostopne za potrošnika kot tudi omogočale dohodek. S trenutno kmetijsko politiko tega ravnovesja ne bomo nikoli dosegli, res pa je da bi to verjetno zajemalo ukrepe, za katere bi nekateri rekli, da ne spadajo v sodobna gospodarstva.

Drugo vprašanje pa je vprašanje sistemskega dumpinga, ki v EU obstaja, konkurenčnosti, ki to ni itd. do npr. dela na plantažah španske zelenjave in za kakšen denar?

[FIN-303511]
Krovni greh je da zoning sploh obstaja in da država vsiljuje kdo bo kje kaj pasel, žagal in zidal.

Po tej logiki bi lahko jaz na dvorišču postavil nuklearni reaktor ali deponijo, pa nej sosed reče kar hoče ... oz. če grem v malo manjše dramatiziranje, odsotnost jasnega zoniranja (govorim predvsem o namenski rabi zemljišča in objekta) pripelje npr. do tega, da je vsako stanovanje lahko turistična infrastruktura in tako iskalci doma konkurirajo na trgu z investitorji v turistične nepremičnine. Na ta način se ustvarja območja, kjer ni stalnih prebivalcev in potem propadajo mestotvorne dejavnosti. Na ta način se posledično niža dostopnost do stanovanj oz. tisti, ki stanovanje kupijo imajo manjšo kupno moč na trgu (zaradi visokih stroškovo stanovanja, ki odraža vrednost investicije v turizem, ne v dom). Recimo.

Ali pa na Hrvaškem, ko se nekoč vrhunske destinacije danes nabite z apartmanušami in črnimi gradnjami v prvi vrsti ob morju -- na koncu to vpliva na profil turistov, ki pride in njihovo kupno moč. In posledično blagostanja lokalnih prebivalcev.

Tudi v Istri pri nas je isti problem -- ljudje bi iz vsakega kvadratnega metra naredili apartma (ki pa ne daje delovnih mest) in spremenili namembnost vsakega kmetijskega zemljišča ... na ta način bi se zgodila degradacija ozemlja do točke, ko turistov ne bi več privabilo.

Pa tudi -- dejstvo je, da imamo zgolj nek % zemlje, ki je primerna za obdelovanje. Zemljo, ko enkrat narediš neprimerno za kmetijstvo zahteva zelo veliko truda, da postane spet ustrezna za pridelovanje hrane. Ne moremo vsega pozidat.

Kar želim povedat je, da namenska raba zemljišč - po mojem mnenju - mora obstajat.

Glavni problem, ki ga jaz vidim tukaj so slabi podatki na podlagi katerih se načrtuje (prostor) in strokovna nesposobnost odločevalcev na posameznem področju -- danes se o vsem odloča postopkovno (je odgovorna oseba poštempljala, je ta in on papir zraven) in postopek ne zahteva odgovornosti odločevalca. Namesto, da se presoja vsebina, kjer naj ima odločevalec tudi jasno odgovornost nad sprejeto odločitvijo.

Če prav vem imajo Švicarji samooskrbo po kalorijah, ne po vrstah hrane. To tudi nam ni panike doseči, če gremo racunat in optimizirat.
Pri nas je kmetijska politika dela v smeri preprecevanja zarascsnja, kar jim je kar dobro uspelo.
Kar se tiče Švice, pa je na mestu vprašanje ali se splača spravilo sena s helikopterji :). www.google.com/url?s...Q8kWFcUiYt

[hostamox]
Če prav vem imajo Švicarji samooskrbo po kalorijah, ne po vrstah hrane. To tudi nam ni panike doseči, če gremo racunat in optimizirat.
Pri nas je kmetijska politika dela v smeri preprecevanja zarascsnja, kar jim je kar dobro uspelo.
Kar se tiče Švice, pa je na mestu vprašanje ali se splača spravilo sena s helikopterji :). www.google.com/url?s...Q8kWFcUiYt

Kratkoročno finančno se jim košnja teh travnikov seveda ne splača vendar oni na to gledajo v smislu "kaj bi bilo, če tega ne bi počeli" in jim je pomembno, da tisti Hans in Gretschen z nekaj glavami živine in nekaj gozda ostaneta v tistih hribih. Njihova politika skrbi za samooskrbo temelji na izkušnji 2. svetovne vojne, ko so se redne oskrbovalne poti prekinile in je hrane primanjkovalo, zlate palice pa niso užitne. Z aktiviranjem vseh razpoložljivih površin primernih za pridelavo hrane (tudi v parkih so imele grede) in Programom proizvodnje hrane, ki ga je že leta 1939 sprejel švicarski parlament uspela dvigniti stopnjo samooskrbe nad 80%. Kljub temu pa je bilo racioniranje hrane potrebno vse do leta 1948 (history-switzerland....ning.html) Imeli so omejitev 200 g kruha na osebo / dan, ki je moral biti en dan star, da se gaje manj pojedlo.

Mi takšne izkušnje nimamo, zato se pač zajebavamo z okoljskimi programi in s preprečevanjem zaraščanja (mulčenjem).

podobno uk www.primrose.co.uk/b...r-victory/

o tem casu sicer zanimiva tv serija en.wikipedia.org/wik...rtime_Farm (poleg te obstaja vec sezon skozi razlicna zgodovinska obdobja)

Švicarji gledajo oz delajo tako ker lahko podobno Japonci in verjetno jkorejci. Izraelci tudi npr. pa Norvežani.
Pri vseh je skupno, da so po bdp precej nad nami in jim je kmetijstvo za hobi oz so v res precej slabih medsosedskih odnosih.
Tako da v kmetijski politiki nismo tako slabi, bi bili pa lahko seveda boljši. Kar se tiče okoljevarstva mislim, da so celo strožji kot mi. Pa mulcenje je tudi pri nas po novem nedovoljena praksa za vzdrževanje zemljišč npr r. :)

[hostamox]
Švicarji gledajo oz delajo tako ker lahko podobno Japonci in verjetno jkorejci. Izraelci tudi npr. pa Norvežani.
Pri vseh je skupno, da so po bdp precej nad nami in jim je kmetijstvo za hobi oz so v res precej slabih medsosedskih odnosih.
Tako da v kmetijski politiki nismo tako slabi, bi bili pa lahko seveda boljši. Kar se tiče okoljevarstva mislim, da so celo strožji kot mi. Pa mulcenje je tudi pri nas po novem nedovoljena praksa za vzdrževanje zemljišč npr r. :)

Glede na podatke trditi, da je kmetijska politika dobra, je precej smela izjava.

Mulčenje samo po sebi pa ni problematično (pravzaprav je za tla boljše kot pa košnja s strani nekoga, ki nima živine), problem je bolj v tem, da za tla ni druge bolj primerne rabe.

Na youtube imaš marsikaj in ameri se npr. sprašujejo, kaj jim je treba se "ubijat" po bregovih z neko mehanizacijo in ne bi raje na ravnini pridelali dovolj :).
Kmetijstvo je en tak čuden ekosistem, kjer ima vsak svoj prav.