NEKOČ & DANES

"SLAVNIK KOPER"

* 1946 - Prvi mejnik je 25. september 1946, rojstvo - prične z 10 kamioni svoje delo podjetje "Avtopodjetje Koper", ki je dalo temelje za razvoj prepotrebne prometne dejavnosti na izmučenem, od vojne uničenem istrskem področju.
* 1947 - 5. februarja 1947 je bilo ustanovljeno podjetje z imenom "Avtopodjetje ADRIA" - delniška družba s pretežno zasebnim kapitalom 8 delničarjev. Nabavljen je prvi avtobus - Fiat 626.
* 1948 - Nakup zemljišča v Semedeli ter pričetek izgradnje garažno - servisnega objekta.
* 1951 - 25. marca 1951 je bilo podjetje predano v upravljanje delavcem.
* 1954 - Z januarjem 1954 je postopno prevzelo dobroimetje in obveznosti "Avtopodjetje Slavnik" saj je bilo 7. marca 1954 podjetje "ADRIA" kot delniška družba likvidirano.
* 1957 - 1958 - Na osnovi sklepov delavskih svetov "Potovalnega urada Adria" Portorož (21.12.1957), "Avtopodjetja Primorje" Piran (13.2.1958) in "Avtopodjetja Slavnik" (17.2.1958) sta se Potovalni urad Adria in Avtopodjetje Primorje priključila Avtopodjetju Slavnik. Kasneje v letu 1958 se preimenujejo v "Slavnik Koper".
* 1963 - 1. novembra 1963 se je podjetju pripojilo podjetje "Istra-auto Umag" - pričela se je delitev in specializacija dela: avtobusni promet pri Slavniku, tovorni promet pri Istra-autu.
* 1967 - Organiziranost v dve različni smeri - remontna in prometna dejavnost - ki se je v letih izoblikovala, je rodila njune različne interese, ki so se stopnjevali do take mere, da so popolnoma skalili medsebojne odnose. To je privedlo do uvedbe prisilne uprave dne 17. oktobra 1967.
* 1968 - 1977 - Novi val, ki je s prisilno upravo prišel v podjetje, je v letih 1968 do 1971 želel pospešiti razvoj obstoječih dejavnosti ter istočasno preusmeriti razvoj z integracijami matičnega podjetja s podjetji različnih dejavnosti. Naložbe, ki so bile v tistem času zelo intenzivne, so močno okrepile prevozne zmogljivosti s kakovostnimi uvoženimi vozili in izoblikovale nove objekte za turistično - hotelsko ter industrijsko dejavnost. Zastavljeni cilji so bili smeli, vendar je bila heterogenost dejavnosti prevelika, tako da se njihove različne potrebe niso mogle smotrno povezovati. Zaradi tako zastavljenega razvojnega programa se je 30. julija 1971 prvi izločil Istra-auto Umag z vso tovorno dejavnostjo, od leta 1974 dalje pa so se odcepljala ostala podjetja, ki so se v obravnavanem obdobju izoblikovala oz. pridruževala matičnemu podjetju. Tako je matično podjetje "SLAVNIK KOPER" leta 1977 ostalo samo s svojo osnovno prometno dejavnostjo.
* 1991 - Tega leta se podjetje preoblikuje v delniško družbo in preimenuje v "Slavnik International d.d."
* 1993 - Po daljši agoniji se upravni odbor družbe 20. januarja odloči in pošlje podjetje v stečaj, kateri se uradno začne z 9. februarjem 1993, dejansko pa 1. marca
* 1994 - S 1. februarjem 1994 odkupi njegovo dejavnost, večino zaposlenih ter avtobusov "Avtošola I&I d.o.o.", katera se kasneje preoblikuje v delniško družbo ter preimenuje v "I&I Avtobusni prevozi d.d."
* 2004 - V prvi polovici leta 2004 podjetje "I&I Avtobusni prevozi" zamenja lastništvo. Novi lastnik postane francoska multinacionalka "Vivendi Universal" preko svojega švedskega hčerinskega podjetja na - "Connex AB".
* 2007 - Ker se francoski lastniki "Vivendi Universal" preimenujejo v "Veolia Environnement" se s tem preimenujejo tudi vsa hčerinska podjetja in tako "I&I Avtobusni prevozi" postane "Veolia transport Dolenjska in Primorska d.d."
* 2013 - 29. januarja 2013 se po 20-ih letih zaključi stečajni postopek podjetja Slavnik International. V mesecu maju pa Veolia Transport zamenja lastništvo in posledično tudi ime v "Arriva Dolenjska in Primorska d.o.o."
autobusi.org/forum/i...ic=24356.0
www.facebook.com/rad...69/?type=3
arriva.si/avtobusni-...met-koper/
www.istrapedia.hr/hr...vnik-koper

2,31 eur na km. Kilometrina je 0,37 na km in se lahko peljejo 4 če ni kombi. Avtobusni kilometer je 6x dražji, to pomeni za enako ceno bi jih z avtomobili razvozili 25 na enkrat. Kolikor gledam Nomago jih vozi v glavnem po 2 do 5 razen tistih nekaj voženj v konicah. Vsekakor ne samo drag prevoz, kdor trdi, da je za zeleni prehod nuja javni promet: ceneje in bolj ekološko je navaden avtomobil.

Hmmmm, bus ?

Za določen namen že in na določenih progah, še posebej v večjih krajih.

Drugače pa brez smisla.

In seveda, zelo drag je bus.

Tole se mi zdi ogromna suma denarja za vprašljiv izplen.
Upam da so kake analize s številkami zadaj.

Danes bral, kako v NM občina financira 580k za mestni promet, z vozovnicami pa zberejo še 100k.
Men so te cifre potrebne resnih analiz ali se nam ob sodobni tehnologiji še splača ohranjat neke arhaicne oblike prevozov v v taksnem obsegu ...

Kot da pa sedaj ni bilo dogovora, kako je mogoče da je bila za vsak sklop oddana samo po ena ponudba, razen za JV regijo ne.

Skratka pri avtomobilu upoštevaš polno zasedenost, in kilometrino, pri avtobusu pa kot da se vozi le voznik.

Linijski avtobusi so kapacitete 54 sedežev. Osebni avtomobil pa 4.

2.20/54=0.0407€/km - avtobus
0.34/4=0.085€/km - avto

Za vsakega posameznega potnika.

Po tvoji logiki, je avtobus "rentabilen" ko je polovično zaseden. Pod pogojem, da so vsi avtomobili pa polno zasedeni.

Ampak v Ljubljani, je povprečna zasedenost osebnih vozil, ki se dnevno pripeljejo v mesto na delo, ali v šolo, 1.1 potnika (skupaj s soferjem).

Če izračun ponovila, je potem (brez soferja) to 0.1 potnika na avto in je pri avtomobilu kilometer 0.34/0.1= 3.4€/km

Po tej logiki, ki ni pravilna, a tako si najprej sam uporabil, je avtobus bolj rentabilen kot avto, pa če se z njim le dva peljeta.

Pa tudi če bi upošteval metriko 0.34€, je avtobus "rentabilen" s sedmimi potniki v povprečju.

Dodatno. Povprečen avto je dolg 5m. Povprečen avtobus je dolg 15m. Za kapaciteto polnega avtobusa potrebuješ 11 avtomobilov. Skupna dolžina 55m. Povprečen avtobus ima porabo 25l/100km. Povprečen avto 6. Skupaj torej 66l/100km.

Če delaš primerjave, potem uporabi enako metriko.

To subvencioniranje je dejansko to, da nekaj dajemo, da imajo odrocni kraji sploh kakršnokoli povezavo s svetom.

Kot pravim, ob sodobni tehnologiji je težko govorit o odročnih krajih. Optika in telefon sta skoraj povsod.
Fizična prisotnost je pomebna le za obisk pri zdravniku, šolanje ali delo.
Razne aplikacije za skupne poti bi verjetno lahko nadomestile del javnega prometa.
Po moje je neumnost imet vlak in bus na isti relaciji in oboje subvencionirat.

Pa saj v največji meri to koristijo slednji. Šolarji in upokojenci.

In vsa optika in telefoni na svetu ti ne pomagajo, če:
1. V službi sestavljaš avtomobile
2. V službi režeš parizer
3. Ti šef ne pusti delat od doma.