Tole je podobno:

Stroju ne bi smeli omogočiti dostopa do knjige

Tako imenovana umetna inteligenca je poseg na najrazličnejša področja delovanja, ki so bila doslej v ekskluzivni človeški domeni. Mednje sodi tudi strojno prevajanje literature, ki sicer še ni doživelo večjega razmaha, vendar različni indici kažejo, da bi lahko založniki v prihodnosti uporabljali takšne postopke.

Različna mednarodna združenja prevajalcev in avtorjev so izdala apele, da je treba te tendence ustaviti. »Kreativni miselni procesi morajo ostati neodvisni od kreatorjev računalniških programov, ki so inteligentni zgolj po nazivu,« so zapisali v Evropskem svetu združenj književnih prevajalcev (CEATL). V do zdaj izvedenih raziskavah tega področja so opozorili, da je strojno prevajanje izjemno napredovalo, vendar prevodi, ki jih opravi človek, manifestirajo drugačen občutek za jezik, različnost prevodov pa ne predstavlja različnosti profesionalnih kompetenc, temveč zgolj drugačen pristop, senzibilnost in afinitete prevajalcev.

Če se bodo procesi nadaljevali v smeri favoriziranja strojnih prevodov, bi se po mnenju poznavalcev lahko znašli v svetu instantnih prevodov, ki komunikacijo postavljajo nad jezik. Vsako besedilo je namreč polno dvoumnosti in nejasnosti, ki jih je treba kompetentno razvozlati, vsak, ki se ukvarja s prevajanjem, se zaveda, da ne gre za prevajanje besed ali stavkov, temveč intenc in implikacij, ki pogosto še niso bile formulirane v določeni maniri ali konstelaciji. Če bi prevajalci ostali brez dela, bi se izgubil celoten nabor izjemnih veščin.

www.delo.si/kultura/...do-knjige/