[]
Malo pozno, a ne prepozno!
Kupil sem staro Lado od jagra tako, da sem v njej našel še en cel šrot patron.
Zaščitititi votle dele in dno sem dal poznanemu mojstru iz Mengša nato pa še prebarvati. Rja po mnogih letih na zunaj ni bila vidna!
Potreboval sem jo za Pokljuko kjer sem se lepo vozil po strmi drči navzdol in navzgor - po navadi sam, ker so se sopotniki peljali samo enkrat in nato raje hodili peš, ker jih je bilo preveč strah.
Enkrat pa sem preslabo zategnil ročico za vklop reduktorja in na strmem ovinku nisem več obvladal vozila. Lada se je zvrnila na bok in po parih obratih pristala s kolesi prislonjena na smreko. Ugasnil sem motor in pri prednji šipi, ki je izpadla med prevračanjem zlezel iz vozila. Naslednji den sem Lado s "flašenzugom" zvlekel na kolesa, vžal motor in skozi gozd odslalomiral na spodnjo gozdno cesto. Streha je bila potlačena do naslonov sedeža, prtlažnik sem odprl s krampom - meni pa ni bilo nič. S tem vozilom se novi lastnik prevaža po pohorskih gozdovih. Rezervni deli za Lado so zastonj!!!