[MatejRigel]
Odkrito in pošteno povem: ne delam se norca iz nikogar. Povzemam zgodovinska dejstva in se sprašujem zakaj je dan danes temu tako. Zakaj je ljubezen do nepremičnine bistveno večja kot pa na primer do delnice ali finančne naložbe. In zakaj je to še toliko bolj poudarjeno pri nas.

Kar se tiče kreditov v 80ih je bil kar splošni fenomen. Statistike sicer nimam, ampak takrat se je gradilo veliko prizidkov.

Iskreno povedano pa sem bil šokiran, da s(m)o lahko odkupovali stanovanja po tako nizkih vrednostih. Vedel sem, da so bile cene nizke, da pa so bile tazko nizke, se mi niti sanjalo ni.

Morda še širši kontekst: takšna izpostavljenost Slovencev do stanovanjskih nepremičnin ni dobra z vidika ustvarjanja kapitala. Demografija in pay as you go penzijski sistem je nedvomno zelo problematična zgodba in če imajo državljani toliko kapitala v nepremičninah, močno dvomim, da bodo iz tega naslova ustvarili dovolj vrednosti za preživljanje mirnih dni v starosti.

... čuj, če se spomnim dobesedno norih obresti na dolgoročne devizne(!) depozite, je za vzpostavitev potrebnih struktur nove države Slovenija nujno rabila denar (= devize) in Jazbinškov zakon s prodajo "družbenega" stanovanjskega fonda - tako bi jaz sam naredil - po čimbolj ugodnih cenah je bila najboljša, če ne celo edina pot - takrat noben ni vedel, če bi se dalo dobiti več - da čimveč denarja (= deviz iz štumfov) čim hitreje dobi od svojega prebivalstva - za kreditodajalce na finančnih trgih Slovenije takrat še ni bilo - ne da bi kot s prodajo vsega ostalega premoženja domačim tajkunom ali tujcem pri tem med prebivalci "pod mostom" povzročili politično krizo z neslutenimi posledicami ...

P.S.: preberi zgoraj naliman post, ker sem tam o Jazbinškovem zakonu iz svojih izkušenj sodobnika bolj ali manj vse povedal ...