Priporočam branje tegale članka:

Majavi temelji vodikove ekonomije – puščanje,
potratnost in vonj po plinu

n1info.si/poglobljen...-po-plinu/

"Po izračunih britanskih strokovnjakov ima vodik v ozračju prek vpliva na obstojnost drugih toplogrednih plinov na skali sto let približno desetkrat močnejši učinek na segrevanje ozračja kot CO2.
Če za merilo vzamemo krajše, 20-letno obdobje, je posredni toplogredni učinek vodika celo 33-krat močnejši od CO2."

Round and round it goes... vedno prideš na isti odgovor: Preveč nas je in rezultanta prdenja in vseh vedno večjih sprdancij ljudi je jasna: Da pač pospešujemo proces, ki bi se zgodil v vsakem primeru 120 let kasneje kot sicer.

[]
"Po izračunih britanskih strokovnjakov ima vodik v ozračju prek vpliva na obstojnost drugih toplogrednih plinov na skali sto let približno desetkrat močnejši učinek na segrevanje ozračja kot CO2.
Če za merilo vzamemo krajše, 20-letno obdobje, je posredni toplogredni učinek vodika celo 33-krat močnejši od CO2."

Round and round it goes... vedno prideš na isti odgovor: Preveč nas je in rezultanta prdenja in vseh vedno večjih sprdancij ljudi je jasna: Da pač pospešujemo proces, ki bi se zgodil v vsakem primeru 120 let kasneje kot sicer.

Dajte si že enkrat izbit iz glave, da nas je preveč...

Nas ki je 2 milijona +/- odkar nas večine ve zase...

potem popravek: ostalih je prevec?

Anito dej kup danes ženi bonboniero in vrtnico :)

[hostamox]
Anito dej kup danes ženi bonboniero in vrtnico :)

Že dobila....

[]
"Po izračunih britanskih strokovnjakov ima vodik v ozračju prek vpliva na obstojnost drugih toplogrednih plinov na skali sto let približno desetkrat močnejši učinek na segrevanje ozračja kot CO2.
Če za merilo vzamemo krajše, 20-letno obdobje, je posredni toplogredni učinek vodika celo 33-krat močnejši od CO2."

Round and round it goes... vedno prideš na isti odgovor: Preveč nas je in rezultanta prdenja in vseh vedno večjih sprdancij ljudi je jasna: Da pač pospešujemo proces, ki bi se zgodil v vsakem primeru 120 let kasneje kot sicer.

Katerih britanskih strokovnjakov konkretno?

[primvla]
potem popravek: ostalih je prevec?

Take stvari se vedno začne reševati sam pri sebi (torej tisti, ki vpije da nas je preveč naj prestopi od besed k dejanjem) Možnih rešitev je več...

Pa saj vodika ne bodo suščali v ozračje ampag ga kurili!
Moja učna leta kemije so že daleč, ampak zdi se mi, da s sežiganjem večine ogliko-vodikov nastane voda in CO2. Če kurimo vodik pa samo voda.
Kje je tu problem?


Correct me if I'm wrong!

Morda kdo pozna koga, ki bi mi znal za objavo povedati kaj več o na koncu članka zapisanovi Reutersovi trditvi:
"... sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so mestni plin pridobivali s sežigom premoga, vseboval pa je do 50 odstotkov vodika..."
Še eno od vprašanj, pri katerem pogrešam prof. Novaka.

[BorutHocevar]
Morda kdo pozna koga, ki bi mi znal za objavo povedati kaj več o na koncu članka zapisanovi Reutersovi trditvi:
"... sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so mestni plin pridobivali s sežigom premoga, vseboval pa je do 50 odstotkov vodika..."
Še eno od vprašanj, pri katerem pogrešam prof. Novaka.

ne vem kaj za en premog so kurili, ker lignit ima le 60-70% ogljika, kar pomeni, da je je ostalih elementov (O, S, H in N) max 40%

kemija.net/slovarcek/639


Uplinjanje premoga
Premog je mogoče pod določenimi pogoji upliniti, saj vsebuje največ ogljika in nekaj vodikovih, kisikovih, dušikovih in žveplovih spojin. Pri uplinjanju poteka reakcija med razžarjenim premogom in zrakom, pri čemer nastaja ogljikov monoksid v zmesi z dušikom iz zraka in drugimi primesmi. Ta zmes se imenuje generatorski plin. Pri reakciji med razžarjenim premogom in vodno paro nastaja vodni plin, ki je zmes vodika in ogljikovega monoksida. Uplinjanje premoga je zelo pomemben postopek, saj dobimo pline, ki jih je mogoče očistiti nečistoč (predvsem žvepla) in so uporabni kot gorivo ali kot sintezni plin v kemijski industriji ali v petrokemiji.

Naprej boš mogoče poiskal sam.:)

[Nollem]
ne vem kaj za en premog so kurili, ker lignit ima le 60-70% ogljika, kar pomeni, da je je ostalih elementov (O, S, H in N) max 40%

Zanima me, kakšno infrastrukturo so imeli za uporabo H2, tudi čega je bilo npr. 20%

prinasam clanek o tem, da hej saj pa bi nas lahko vodik resil, iz leta 1974, ce kaj nuca.

www.nytimes.com/1974...as-is.html

nemci so vcasih (v zacetku 20. stol.) imeli vse na kolm (farmacija, polimeri,...), vodik pa so pridobivali tako: en.wikipedia.org/wik...t_reaction

[hostamox]
Premog je mogoče pod določenimi pogoji upliniti, saj vsebuje največ ogljika in nekaj vodikovih, kisikovih, dušikovih in žveplovih spojin.
Naprej boš mogoče poiskal sam.:)

Hvala za pomoč. Ne iščem postopkov pridobivanja H2, zanima me infrastruktura. Zakaj je danes problem 10% H2 v napravah, pred 50Y ga je bilo tudi 50%?

[]
prinasam clanek o tem, da hej saj pa bi nas lahko vodik resil, iz leta 1974, ce kaj nuca.
www.nytimes.com/1974...as-is.html

Hvala! večji del se bere kot, da bi bil napisan danes :)

Sem Bežigrajčan rojen 1941 pa se zato spominjam, da je bila plinarna na premog (stranski proizvod je bil verjetno koks) na Resljevi cesti. "Infrastruktura" je bil plinovod po Ljubljani - cevi so bile zelo verjetno litoželezne. Plin je prav lepo smrdel tako, da je bila nevarnost zastrupitve s plinom tudi zato manjša.
Ne vem od kod imam v spominu informacijo, da so Nemci med drugo vojno imeli idejo, da bi zažgali velenjski lignit kar v rudniku in koristili nastajajoče pline, ker naj bi bilo to veliko ceneje, kot izkopavanje nizkokaloričnega lignita, kar delajo nerentabilno še danes!

ja, saj v tem je ponavadi lepota teh pogledov z nekaj casovne distance.

ker pac cloveska pamet, such as it is, ponavadi deluje tako, da obstaja vsaka stvar samo tukaj (tojemoznosamovsloveniji) in samo danes, karkoli drugega je pa z rastoco krajevno in casovno razdaljo eksponentno manj znano in upostevano.

in potem je treba vedno znova vse izumljati z nule in po moznosti znova stopiti v vsak drek na poti. in so ljudje zraven tipicno se ful ponosni na to, kako so omejeni.

[]
Sem Bežigrajčan rojen 1941 pa se zato spominjam, da je bila plinarna na premog (stranski proizvod je bil verjetno koks) na Resljevi cesti. "Infrastruktura" je bil plinovod po Ljubljani - cevi so bile zelo verjetno litoželezne. Plin je prav lepo smrdel tako, da je bila nevarnost zastrupitve s plinom tudi zato manjša.
Ne vem od kod imam v spominu informacijo, da so Nemci med drugo vojno imeli idejo, da bi zažgali velenjski lignit kar v rudniku in koristili nastajajoče pline, ker naj bi bilo to veliko ceneje, kot izkopavanje nizkokaloričnega lignita, kar delajo nerentabilno še danes!

Sem 10 let mlajši, pa se tudi spomnim tega plina (Vaillant bojler v kopalnici, nek kuhalnik na 2 rinki v kuhinji). Cevi po hiši so bile železne, kao je bilo pod cesto pa ne vem.

Tule bi se dalo zvedeti podrobnosti:
www.energetika.si/o-...iski-muzej

[BorutHocevar]
> [Nollem]
> ne vem kaj za en premog so kurili, ker lignit ima le 60-70% ogljika, kar pomeni, da je je ostalih elementov (O, S, H in N) max 40%

Zanima me, kakšno infrastrukturo so imeli za uporabo H2, tudi čega je bilo npr. 20%

Kaj te to zanima zaradi prehajanja vodika navzven. Mogoče ima kaj s tlaki, če misliš sodobne rezervoarje za vodik pri avtomobilih in cevi za plinovod. V drugem so tlaki verjetno precej manjši.

[0513ANITO]
> []
> "Po izračunih britanskih strokovnjakov ima vodik v ozračju prek vpliva na obstojnost drugih toplogrednih plinov na skali sto let približno desetkrat močnejši učinek na segrevanje ozračja kot CO2.
> Če za merilo vzamemo krajše, 20-letno obdobje, je posredni toplogredni učinek vodika celo 33-krat močnejši od CO2."
>
> Round and round it goes... vedno prideš na isti odgovor: Preveč nas je in rezultanta prdenja in vseh vedno večjih sprdancij ljudi je jasna: Da pač pospešujemo proces, ki bi se zgodil v vsakem primeru 120 let kasneje kot sicer.

Dajte si že enkrat izbit iz glave, da nas je preveč...

Nas ki je 2 milijona +/- odkar nas večine ve zase...

Slovencev je premalo, ne preveč. Vseh ljudi na Zemlji pa je preveč. Bolj resno kot za hec.

> Dajte si že enkrat izbit iz glave, da nas je preveč...
>
> Nas ki je 2 milijona +/- odkar nas večine ve zase...

Slovencev je premalo, ne preveč. Vseh ljudi na Zemlji pa je preveč. Bolj resno kot za hec.

... evo, in ko sem jaz točno zaradi tega necenzurirano.si/cla...ju-1018247 napisal toti forum.finance.si/?m=...711&single komentar, ste me ti prvi in potem še vsi ostali samo za svojo rit skrbeči forumaši popadli kot stekli psi ... eh, jebiga ...