Hmmmmm, Evropejci so lagodno živeli z malo otrok.

In sedaj se že počasi in vztrajno izstavlja račun za nizko rodnost.

Ogromno denarja bo v prihodnosti tudi šlo za dolgotrajno oskrbo.

Tega sploh še nihče ni izračunal.

No, višje pokojnine pa tudi niso tako slaba stvari za gospodarstvo.

Če kdo ne verjame lahko na izplačilni dan za pokojnine gre dopoldan v trgovine in bližnje lokale.

Mimogrede. Tisti graf kjer je rdeča, zelena in modra se lahko postavi tudi drugače, da je kriterij zelena ali modra.

In slika postane bistveno drugačna.

Pač odvisno od tega, kaj se želi ljudem pokazati.

No, nekateri si vemo sliko ustvariti tudi sami, brez, da nas kdo zavaja.

Hmmmmmm, zanimive cifre:
twitter.com/erikapla...2739099648

[]
Hmmmmm, Evropejci so lagodno živeli z malo otrok.

In sedaj se že počasi in vztrajno izstavlja račun za nizko rodnost.

Ogromno denarja bo v prihodnosti tudi šlo za dolgotrajno oskrbo.

Tega sploh še nihče ni izračunal.

No, višje pokojnine pa tudi niso tako slaba stvari za gospodarstvo.

Če kdo ne verjame lahko na izplačilni dan za pokojnine gre dopoldan v trgovine in bližnje lokale.

Mimogrede. Tisti graf kjer je rdeča, zelena in modra se lahko postavi tudi drugače, da je kriterij zelena ali modra.

In slika postane bistveno drugačna.

Pač odvisno od tega, kaj se želi ljudem pokazati.

No, nekateri si vemo sliko ustvariti tudi sami, brez, da nas kdo zavaja.

Višje plače pokojnine pri višjih cenah nimajo nobenega učinka samo masa denarja je večja problem EU je zbirikratiziranost in predrag javni servis ki ne nudi to kar bi moral v gospodarstvu temu reče mo return on investment ROI in to je problem večji kot rodnost ampak avtomatitacija je kar močno v pohodu in bo to rešljiv problem

Pri zbirokratiziranosti je večji problem neučinkovitost le te. Kot ni problem sam po sebi usklajevati pokojnin s plačami in inflacijo. Problem je, ko se dvignejo samo plače ali pa te več kot pokojnine, ker pomeni da eno zažira drugo. Pri obojem pa pri nas ni pogoj večja produktivnost ali učinkovitost, ampak arbitrarnost, ta povzroča anomalije. Pri pokojninah ni možno govoriti o učinkovitosti, ta je vezana na preteklo in sprotno stanje, pri plačah pa bi lahko, pa se ne.

[slovenecnb1]
Višje plače pokojnine pri višjih cenah nimajo nobenega učinka

Kakšen učinek pa bi imele enake plače in pokojnine pri višjih prihodkih podjetij zaradi višjih cen?

Tale arbitrarnost nas bo ugnobila, vsaj naš narod. Slovenci nismo sposobni prebolet tega, da je nekdo boljši. nismo sposobni prebolet dejstva, da je sodelavec bolj pameten, priden, sposoben, intiligenten, karkoli že (ali pa sosed, sorodnik, itd). In zato mora biti vedno uravnilovka. Višja plača za vse, uravnilovka. Ni važno a vegetiraš ali odnašaš rit 10 sodelavcem, zate velja istih 50 eur neto več. Saj vidiš to že v osnovni šoli. Vsi morajo imeti odlično oceno. Drugače je pa tovarišica kriva, da Janezek s štirkami okoli hodi.

Ja, glede produktivnosti imaš popolnoma prav. Problem je v tem, da je skrb produktivnost (v glavnem) v domeni podjetij, država lahko določa le minimalno plačo, pokojnine in plače v JS. Ampak naše "podjetnike" produktivnost ne skrbi, skrbi jih le to, kako bodo dosegali dobičke ob nizki produktivnosti z nizkimi plačami.

V JU se lahko produktivnost kaže z učinkovitostjo. Vprašanje naprej so kriteriji. Enostavnost, hitrost, čakalne dobe, prijaznost, pomoč pri razreševanju komplikacij strank pred sistemom, sodelaovalnost med različnimi oddelki ... Mnogo je tega in da se tudi meriti in najti razlike med posameznimi. Največkrat lahko samo vprašate stranke. Estonci svojo upravo menda hvalijo. Le zakaj?

Seveda nisem imel v mislih le produktivnosti v JU, kjer je res morda nekoliko težko merljiva, ampak na splošno, torej tudi v zasebnem sektorju. In tam je večji problem. Pa seveda ne trdim, da v JU deluje vse kot namazano.

[trocki]
Ja, glede produktivnosti imaš popolnoma prav. Problem je v tem, da je skrb produktivnost (v glavnem) v domeni podjetij, država lahko določa le minimalno plačo, pokojnine in plače v JS. Ampak naše "podjetnike" produktivnost ne skrbi, skrbi jih le to, kako bodo dosegali dobičke ob nizki produktivnosti z nizkimi plačami.

Tukaj nekateri vztrajno zamenjujete vzroke in posledice. Produktivnost je posledica!
Podjetniki si je ne morejo preprosto izmisliti, kot tukaj kramljate.

Produktivnost je posledica investicij, investicije pa so mogoče ob razpoložljivem dodatnem kapitalu. Kapitalski intenzivna podjetja imajo visoko produktivnost (v Sloveniji npr. Krka)
Poglej razmerja med BDP in kapitalom v Sloveniji in npr Avstriji, pa boš videl, v katerem grmu je zajec.

Če dam preprost primer.
Lahko najameš pet Mujotov in vsak bo skopal 10 metrov jarka skupaj 50 za 1000 €
Investicija podjetnika pet krampov in lopat (investicija 100 €, amortizacija 5€) produktivnost 199€ na zaposlenega.
Lahko najameš enega Mujota in podjetnik kupi rovokopač za jarek izkopan z rovokopačem bo dobil plačilo 1000 €
Investicija podjetnika 30.000 amortizacija 300
Produktivnost 700€ na zaposlenega.

Vzrok za visoko produktivnost ni v podjetnikov prizadevanju, kot ti nakladaš, ampak posledica kapitalskega vložka.
Če ima podjetnik na razpolago kapital, lahko tudi poveča investicije in produktivnost.

Lahko najameš

Vzrok za visoko produktivnost ni v podjetnikov prizadevanju, kot ti nakladaš, ampak posledica kapitalskega vložka.
Če ima podjetnik na razpolago kapital, lahko tudi poveča investicije in produktivnost.

Lahko najameš

Zanimiv primer.

Problem pa je, da marsikje pri nas namesto investicij v boljšo opremo raje dvignejo dobičke in kupijo nove avtomobile, da se postavljajo pred sosedi.

Pa zakaj potemtakem podjetnik ne vloži dovolj kapitala, da bi dosegel ustrezno produktivnost?

[trocki]
Pa zakaj potemtakem podjetnik ne vloži dovolj kapitala, da bi dosegel ustrezno produktivnost?

Ker ga nima, ker se kapital ne dobi na bankomatu ampak ga mora podjetnik ustvariti.

Kapital se oblikuje iz zadržanih dobičkov in iz znanja skozi desetletja.

V treh desetletjih so solidna slovenska privatna podjetja dosegla 3 do 5 mio. kapitala.

V anglo ameriškem tipu gospodarstva deluje borza in se za dobre projekte, kjer želijo bivši lastniki širiti posel dobi dodaten kapital z izdajo novih delnic.
To pomeni popolno spremembo, ker je treba sprejeti solastnike, javnost delovanja in precejšnje dodatne stroške zaradi tega.
Posledično lahko s tako pridobljenim kapitalom povečaš investicije in produktivnost.
Če borza ne deluje, kot pri nas, kar so ustrezno poskrbeli levaki v spregi z bankami, potem te variante ni. (v Sloveniji ni bilo niti enega IPO po uvrstitvi privatizacijskih delnic na borzo leta 1995)

Če nima možnosti, naj se pač ne gre posla. Bo na njegovo mesto stopil nekdo, ki ima vse pogoje za uspešno poslovanje. Res ne vem, zakaj bi se družba zaradi tega morala sprijazniti z nizko dodano vrednostjo in nizkimi plačami.

[trocki]
Če nima možnosti, naj se pač ne gre posla. Bo na njegovo mesto stopil nekdo, ki ima vse pogoje za uspešno poslovanje. Res ne vem, zakaj bi se družba zaradi tega morala sprijazniti z nizko dodano vrednostjo in nizkimi plačami.

Zelo preprosto, ne razumeš agregatov.
Slovenska družba v celoti NIMA KAPITALA, da bi se zgodilo to, kar ti razlagaš.
Kapital se ne dvigne na bankomatu!
Kapital je zunanja danost stopnje razvoja gospodarstva, to ni nekaj, kar je na izbiro.
Ti govoriš, kot bi pri fiziki govoril, da boš izbral drugi gravitacijski pospešek.
Če hočeš manj kot 10 m/s2 potem moraš na Luno!

Smo v EU, kjer velja prost pretok kapitala. Če tega nima slovenska družba, ni problema, lahko pride od drugod ;)

[trocki]
Smo v EU, kjer velja prost pretok kapitala. Če tega nima slovenska družba, ni problema, lahko pride od drugod ;)

Uf, si naiven.
Dejavnosti z visoko dodano vrednostjo ostajajo vedno v matični državah, tako kažejo izkušnje in statistika.
Pri nas tujci odpirajo stvari z za Slovenijo sicer nadpovprečno dodano vrednostjo, ampak s precej nižjo, kot v njihovih matičnih državah.

Koliko je dodana vrednost lahkornice v Hočah, naredi domačo nalogo pa boš videl.

[trocki]
Smo v EU, kjer velja prost pretok kapitala. Če tega nima slovenska družba, ni problema, lahko pride od drugod ;)

To je res.
Samo koliko pa je dejansko tega tujega kapitala, ki bi hotel k nam.
In ne smeš pozabit, da s tem obstaja možnost, da ta kapital tudi odide drugam, ko mu tule ne bo všeč in ti ostaneš brez dela in brez akumuliranega kapitala.

OK, se predam. Torej smo na Balkanu obsojeni na nizko dodano vrednost in slabe plače, ker pač ni dovolj domačega kapitala. Še dobro, da meni osebno ne gre tako slabo! A vseeno bi raje živel v bolj zadovoljni družbi.

[trocki]
OK, se predam. Torej smo na Balkanu obsojeni na nizko dodano vrednost in slabe plače, ker pač ni dovolj domačega kapitala. Še dobro, da meni osebno ne gre tako slabo! A vseeno bi raje živel v bolj zadovoljni družbi.

:)
denar ni merilo zadovoljne družbe. POmaga pa. Če si bral članek o upravljalcu Norveškega državnega sklada, ki npr. promovira visok davek na dediščino pri res bogatih.

Tudi države kjer imaš visoko dodano vrednost oz dovolj kapitala to niso postale čez noč.
Če se primerjaš le s sosedi so to države z več sto let staro tradicijo Avstrija in Italija ter npr Madžarska, ki se ji je zgodil komunizem kot nam. Za razliko od ostalih držav srednje evrope mi nimamo te kapitalske tradicije, bolj ko ne smo bili delavci, hlapci če hočeš. Verjetno bomo to še nekaj časa, plače v lasti tujih podjetij so ponavadi višje.
Če bojo npr države srednje evrope lahko pridobile nek kapital iz tujine oz domačega oplemenitile, ker tradicijo elit ipak imajo; se moramo mi spomnit nekaj drugega, kako bit konkurenčen, privabljat tuj kapital in domačega oplemenitit.
Na nekem razvojnem razpotju smo že kako desetletje.
Imamo odlično lego in npr z estonskim pristopom do učinkovite državne uprave, bi lahko omogočili lažje poslovanje podjetjem, začetke.
Mogoče pa je del rešitve, da npr uvozimo kakega estonskega politika za predsednika vlade :) ?

[hostamox]
> [trocki]
> OK, se predam. Torej smo na Balkanu obsojeni na nizko dodano vrednost in slabe plače, ker pač ni dovolj domačega kapitala. Še dobro, da meni osebno ne gre tako slabo! A vseeno bi raje živel v bolj zadovoljni družbi.

:)
denar ni merilo zadovoljne družbe. POmaga pa. Če si bral članek o upravljalcu Norveškega državnega sklada, ki npr. promovira visok davek na dediščino pri res bogatih.

Tudi države kjer imaš visoko dodano vrednost oz dovolj kapitala to niso postale čez noč.
Če se primerjaš le s sosedi so to države z več sto let staro tradicijo Avstrija in Italija ter npr Madžarska, ki se ji je zgodil komunizem kot nam. Za razliko od ostalih držav srednje evrope mi nimamo te kapitalske tradicije, bolj ko ne smo bili delavci, hlapci če hočeš. Verjetno bomo to še nekaj časa, plače v lasti tujih podjetij so ponavadi višje.
Če bojo npr države srednje evrope lahko pridobile nek kapital iz tujine oz domačega oplemenitile, ker tradicijo elit ipak imajo; se moramo mi spomnit nekaj drugega, kako bit konkurenčen, privabljat tuj kapital in domačega oplemenitit.
Na nekem razvojnem razpotju smo že kako desetletje.
Imamo odlično lego in npr z estonskim pristopom do učinkovite državne uprave, bi lahko omogočili lažje poslovanje podjetjem, začetke.
Mogoče pa je del rešitve, da npr uvozimo kakega estonskega politika za predsednika vlade :) ?

Počakaj s hvaljenjem Estonije še nekaj mesecev, da se izračunajo statistike ECB, OECD.
V lanskem letu so zamočili za celo desetletje, ker se jim je za moje pojme precej nesmiselni kazalec BDP po pariteti kupne moči (po katerem so blesteli) sesul v franže

[1011Arist]
> [hostamox]
> > [trocki]
> > OK, se predam. Torej smo na Balkanu obsojeni na nizko dodano vrednost in slabe plače, ker pač ni dovolj domačega kapitala. Še dobro, da meni osebno ne gre tako slabo! A vseeno bi raje živel v bolj zadovoljni družbi.
>
> :)
> denar ni merilo zadovoljne družbe. POmaga pa. Če si bral članek o upravljalcu Norveškega državnega sklada, ki npr. promovira visok davek na dediščino pri res bogatih.
>
> Tudi države kjer imaš visoko dodano vrednost oz dovolj kapitala to niso postale čez noč.
> Če se primerjaš le s sosedi so to države z več sto let staro tradicijo Avstrija in Italija ter npr Madžarska, ki se ji je zgodil komunizem kot nam. Za razliko od ostalih držav srednje evrope mi nimamo te kapitalske tradicije, bolj ko ne smo bili delavci, hlapci če hočeš. Verjetno bomo to še nekaj časa, plače v lasti tujih podjetij so ponavadi višje.
> Če bojo npr države srednje evrope lahko pridobile nek kapital iz tujine oz domačega oplemenitile, ker tradicijo elit ipak imajo; se moramo mi spomnit nekaj drugega, kako bit konkurenčen, privabljat tuj kapital in domačega oplemenitit.
> Na nekem razvojnem razpotju smo že kako desetletje.
> Imamo odlično lego in npr z estonskim pristopom do učinkovite državne uprave, bi lahko omogočili lažje poslovanje podjetjem, začetke.
> Mogoče pa je del rešitve, da npr uvozimo kakega estonskega politika za predsednika vlade :) ?


Počakaj s hvaljenjem Estonije še nekaj mesecev, da se izračunajo statistike ECB, OECD.
V lanskem letu so zamočili za celo desetletje, ker se jim je za moje pojme precej nesmiselni kazalec BDP po pariteti kupne moči (po katerem so blesteli) sesul v franže

Ne poznam toliko njihove ekonomije, sam baje so precej digitalizirani in učinkoviti.

Ko je v sosednjem članku opis težav angleškega gospoda.
Ajde možno tudi, da so angleži perle in imajo še nekaj kolonialnega ponosa :).

[trocki]
Če nima možnosti, naj se pač ne gre posla. Bo na njegovo mesto stopil nekdo, ki ima vse pogoje za uspešno poslovanje. Res ne vem, zakaj bi se družba zaradi tega morala sprijazniti z nizko dodano vrednostjo in nizkimi plačami.

Zakaj pa se ti ne lotiš posla?

Ker mi ni treba in nisem prav pohlepen ;)

[trocki]
Ker mi ni treba in nisem prav pohlepen ;)

Če se ne motim živimo v kapitalizmu in osnovna permisa bi morala bit, da skuša vsak ustvarit dodaten kapital.
Od kje pa misliš,da prihaja tvoj šiht.
Novodobni socialisti imate mal zgrešene pojme, sicer vam ne gre zamerit, vam je pa zamerit če to kljub vsemu dosegljivemu znanju še vedno propagirate.

"Če nekoliko pompozno zaključim. V 21 stoletju bolj kot novega Marxa potrebujemo novega Keynesa."
tale citat je od tule npr.
n1info.si/novice/int...je-levica/

Moj šiht prihaja od pohlepa tistega, ki želi ustvariti ta dodaten kapital, a mora v ta namen najeti mene in me (seveda s težkim srcem, a druge opcije nima) dobro plačati. Tako da ja, v bistvu sem parazit na tem ubogem pohlepnem kapitalistu. Kot parazit pa sam ne smem biti preveč pohlepen, da ne ubijem svojega gostitelja. Ampak evolucija je nas parazite naredila take, da to znamo hendlati ;)

[trocki]
Moj šiht prihaja od pohlepa tistega, ki želi ustvariti ta dodaten kapital, a mora v ta namen najeti mene in me (seveda s težkim srcem, a druge opcije nima) dobro plačati. Tako da ja, v bistvu sem parazit na tem ubogem pohlepnem kapitalistu. Kot parazit pa sam ne smem biti preveč pohlepen, da ne ubijem svojega gostitelja. Ampak evolucija je nas parazite naredila take, da to znamo hendlati ;)

Ne vem če je ravno parazitizem, ne imej se za zajedalca , je lahko tudi kapitalist tisti ki zajeda :)

Glej na vajno sodelovanje raje kot simbiozo. On tebi delo in plačo, ti njemu oplemenitiš kapital.

(NE)DONOSNOST POKOJNINSKIH SKLADOV - II.

Zgodovinska izguba slovenskih pokojninskih skladov
Ste se nad stanjem privarčevanih sredstev zgrozili? To je razlog.

Upravljalci pokojninskih družb in zavarovalnic te dni svoje varčevalce obveščajo o stanju sredstev, ki jih njihovi delodajalci, lahko pa tudi sami, vplačujejo v prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Varčevalci z vplačili v t. i. drugi pokojninski steber računajo na dodatno pokojnino, a izpiski privarčevanih sredstev za lansko leto so marsikaterega varčevalca negativno presenetili.

Vsem pokojninskim skladom v Sloveniji je lani upadla vrednost, tudi tistim z zajamčenim donosom se je vrednost zmanjšala za šest odstotkov, razkriva v časniku Delo objavljena analiza.

Kot piše današnje Delo, so slovenski upravljalci skladov lani doživeli skoraj popolno nevihto. Zaradi vojne v Ukrajini so se znižale cene delnic, zaradi inflacije pa je Evropska centralna banka (ECB) začela zviševati obrestne mere. To drugo se je preneslo tudi v zviševanje tržnih obrestnih mer in zvišanje zahtevanih donosov dolžniških vrednostnih papirjev. Še posebej skladi z varnejšo naložbeno politiko so imeli in imajo v svojih portfeljih velik delež dolgoročnih obveznic z nizko kuponsko obrestno mero. Ob zvišanju obrestnih mer se je cena teh obveznic opazno znižala. Vse to je prineslo najslabše leto v 20-letni zgodovini slovenskih pokojninskih družb in posledično nezadovoljstvo med varčevalci.

V povprečju 6,3-odstotno znižanje premoženja

Delo dodaja, da so donosi vlagateljev zaradi konservativne naložbene politike pokojninskih skladov že sicer razmeroma skromni. Kljub temu so v zadnjih 20 letih v le redkih primerih pridelali negativen donos.

Delov pregled lanskega poslovanja kaže, da so skladi lani ustvarili od 2,3 do 13,6 odstotka negativnega donosa. V povprečju so utrpeli 6,3-odstotno znižanje vrednosti premoženja.

Za primerjavo, povprečni donos vzajemnih skladov slovenskih družb za upravljanje je lani znašal od –13,6 odstotka.
Spodbudnejši začetek leta

Po navedbah Dela je začetek letošnjega leta sicer precej bolj spodbuden in vsaj za zdaj kaže, da bodo vlagatelji v pokojninskih skladih konec leta imeli več, kot imajo zdaj. Toda zaradi velikega dela portfelja v obveznicah s skromno kuponsko obrestno mero je pred pokojninskimi skladi prehodno zelo težko obdobje, ko bodo težje ustvarjali donose, višje od zajamčenih. Ob hitrem zviševanju obrestnih mer na bančne depozite tako nezadovoljstva vlagateljev verjetno še ni konec.
siol.net/posel-danes...xchange.me
www.delo.si/gospodar...mi-skladi/

Poslano obvestilo o stanju na osebnem računu:
Podatki o donosnosti skladov 0d 01.01.2022 do 31.12.2022
* Leon 2 - Leon Dinamični (-13,36%)
* Leon 2 - Leon Preudarni (-12,93%)
* Leon 2 - Leon Zajamčeni (-11,06%)
* Pokojninsko varčevanje AS - Drzni do 50 (-13,21%)
* Pokojninsko varčevanje AS - Umirjeni med 50 do 60 (-11,09%)
* Pokojninsko varčevanje AS - Zajamčeni od 60 (-12,88%)
*Pokojninsko varčevanje AS - Zajamčeni PN-A01 (-15,65%)
www.generali.si/zava.../pokojnina
www.generali.si/zava...-pokojnina