KREDITI & Co.

Vsi tisti, ki so imeli možnost najeti kredit pri banki, za morebiten nakup nepremičnine, so sedaj zelo zaskrbljeni, ker se mesečne anuitete pospešeno dvigujejo, posebej pa vsem tistim, ki so vinkulirali nepremičnino v korist banke ...sedanja dogajanja pa bodo po vsej verjetnosti mnogo bolj drastična, kot so bila ob zadnji borzni krizi v letih 2007 in 2008...

€URIBOR

Vpliv euribora na mesečni obrok kredita Kaj to pomeni za posojilojemalce, ki odplačujejo stanovanjske kredite, obrestovanje s sestavljeno obrestno mero šestmesečni euribor in fiksni pribitek? Skok euribora v pozitivno območje v tem trenutku občutijo le tisti, ki jim bo banka novo skupno obrestno mero in s tem višino mesečnega obroka obračunala julija. Pri tovrstnih kreditih se namreč mesečni obroki obračunajo vsakih šest mesecev, kdaj se izteče ta doba, pa je odvisno od meseca, v katerem so kredit začeli odplačevati. Naredili smo nekaj informativnih izračunov, kako lahko višje vrednosti euribora vplivajo na višino mesečnega obroka. Ta pa je odvisna od glavnice, ki jo je treba še odplačati, ročnosti, in seveda od fiksnega pribitka.

V tabeli so izračunane mesečne obveznosti za dva nedavno najeta kredita, prvi v višini 150.000 evrov z odplačilno dobo 30 let in drugi v višini 100.000 evrov in odplačilno dobo 20 let. V tretji in četrti vrstici so izračuni za kredita 100.000 evrov in odplačilno dobo 20 let, le da enega kreditojemalce odplačuje že sedem let, drugega pa 10 let. Mesečne obveznosti smo izračunali pri vrednostih euribor 0,71 (na dan 26.6.2022), in potencialnih vrednostih en, eninpol ter dva odstotka.

150.000 €

Nedavno najeti kredit za 150.000 evrov in odplačilom 30 let Kreditojemalec, ki je nedavno najel posojilo v višini 150.000 evrov z odplačilno dobo 30 let in denimo povprečnim pribitkom 1,7 odstotka, zdaj plačuje mesečni obrok približno 532 evrov, pri čemer je banka dokler je bil euribor negativen, zanj upoštevala vrednost nič. Če bi vrednost euribor v naslednjih mesecih oziroma do takrat, ko mu bo banka obračunala novo mesečno obveznost narasla na dva odstotka, bi novi mesečni obrok znašal kar 688 evrov, dobrih 150 evrov več. Kredit bi se mu namreč naslednjih šest mesecev obrestoval po skupni obrestni meri 3,7 odstotka (euribor 2 % + fiksni pribitek 1,7 %).
www.zurnal24.si/pod-...ita-390459

tole nebo šlo več veliko gor in ne bo trajalo dolgo...trg bo naredil svoje, recesija in deflacija v kombinaciji bosta povzročili reset, ki pa ne bo drastičen kot pred 15 leti... Podjetja so v solidni kondiciji in niso zadolžena kot takrat, presežka delovne sile pa tudi ne bo, saj so generacije ki prihajajo na trg za 30% manjše kot pred 15 leti, agecijski tujci pa bodo migrirali naprej oz se vrnili v matične države...

Pri kreditu 150k na 30 let je že pri evriborju 0,71 razlike 19.080 več za obresti...Kaj pa še bo in kdaj pa se ne ve. Lep dan.
P.S.: Vsak, ki ima žepni kalkulatorček, ki ima te funkcije (n, i, pv, pm, fv) si lahko sam preprosto preračunava obresti in še kaj, če mu je dolgčas, npr. (N=360 je 12 mesecev x 30 let, I=o.m+evribor/12, PV=150.000, pritisk na PM (mlinček prikaže mesečni obrok). Na ta način si lahko preračunava različne variante glavnic, obresti in roka oz. števila let oz obrokov kredita, če koga to zanima. Lep dan.
P.S.: Malo za premislek, da kdo ne seže preveč preko svojih zmožnosti, mislim odplačila navlečenih obveznosti.

[Polo83]
tole nebo šlo več veliko gor in ne bo trajalo dolgo...trg bo naredil svoje, recesija in deflacija v kombinaciji bosta povzročili reset, ki pa ne bo drastičen kot pred 15 leti... Podjetja so v solidni kondiciji in niso zadolžena kot takrat, presežka delovne sile pa tudi ne bo, saj so generacije ki prihajajo na trg za 30% manjše kot pred 15 leti, agecijski tujci pa bodo migrirali naprej oz se vrnili v matične države...

Ne vem, ne vem... trg da bo naredil svoje... trg pri vseh ostalih proizvodih in storitvah definitivno še nima vračunanih 1000% in še več podražitev energentov, ki so trenutno v veljavi. Še nič od tega.
Trenutno se namesto vračunavanja tega v cene, kar bi bilo itak misija nemogoče, večinoma raje kar ustavi proizvodnja. In so zastoji in manjšanja produkcije vse večji
Da bi porabniki bili pripravljeni na tako drastično zmanjšanje ni videt in čutit. Veliko ljudi ima dobre prihranke in računa da bo z njimi kupila karkoli bodo želeli in rabili.
Torej na eni strani prihajajoče precejšne zmanjšanje Ponudbe in na drugi isto povpraševanje. Kaj pol naredi trg?

Čakaj malo, še lani konec leta smo se naposlušali Lagardove in umnih buč iz ECB, kako je inflacija samo začasna in da ni nobene potrebe po dviganju obrestnih mer, ko je bilo že povprečnemu Janezu, Pedru, Hansu in Olafu... jasno, da je inflacija že ušla s ketne. Kaj le ti =beni ekonobirokrati počnejo s temi svojimi napovedmi, ki so slabše od vsake šlogarce na netu? Kako, da jih nihče ne povpraša po njihovi strokovnosti in jih zabriše s stolčkov? Res, narobe svet. Vladajo nam največji diletanti, bedaki, pokvarjenci in neznalci, na vseh področjih. Zato pa drvimo v tri 3,14zde vsi skupaj, z nami Evropejci pogumno na čelu.

EU in VB bosta natisnila svežih 500 milijard za subvencije za energijo. Kar seveda ne bo dodalo niti enega Joula dodatne energije, samo pospešilo bo inflacijo. Cene enega leta proxy vojne z Rusijo bo verjetno cca 2T (2.000 milijard), na dolgi rok je lahko izpad BDP-ja Evrope 20 do 25T.
Pametne države bodo Bruseljski birokratom ter Kievskim nacijem pokazale sredinca, ostale pa naj se pripravijo na milijone mrtvih zaradi pomanjkanja energentov in hrane...

[]
Čakaj malo, še lani konec leta smo se naposlušali Lagardove in umnih buč iz ECB, kako je inflacija samo začasna in da ni nobene potrebe po dviganju obrestnih mer, ko je bilo že povprečnemu Janezu, Pedru, Hansu in Olafu... jasno, da je inflacija že ušla s ketne. Kaj le ti =beni ekonobirokrati počnejo s temi svojimi napovedmi, ki so slabše od vsake šlogarce na netu? Kako, da jih nihče ne povpraša po njihovi strokovnosti in jih zabriše s stolčkov? Res, narobe svet. Vladajo nam največji diletanti, bedaki, pokvarjenci in neznalci, na vseh področjih. Zato pa drvimo v tri 3,14zde vsi skupaj, z nami Evropejci pogumno na čelu.

Odlično napisano !!!

Kdo še sploh resno jemlje to teto Kristino ?

Kot njena kolegica Uršula in ostali kvazi politiki iz Bruslja.

glavni stos tokratnega sestanka je to, da ecb dviguje om, hkrati pa ohranja stimulacijo na trgu ... dejansko hkrati zateguje in printa (na to temo sva se svojcas pogovarjala s hostamoxom).

dodatni bonus je, da lahko banke mirno naprej drzijo denar, ki so ga dobile od taiste ecb po -1%, in ga tudi deponirajo pri ecb kot vsak drugi ... in v bistvu prejemajo donacijo. ne da je presenecenje, eu banke so pac kronicni bolnik, samo omenjam, da to obstaja.

extra bonus pa je posebni poudarek lagarde, da je zanjo kvalitativna razlika v inflaciji med usa in eu v tem, da je v usa bolj stvar povprasevanja in v eu bolj stvar ponudbe (zaradi dalec bolj akutne situacije ob energetskem samomoru) - kar pomeni, da ima to dvigovanje podnapise "ok smo to naredili, ker vsi tolk tezite, ampak sploh ni v tem fora".

[]
glavni stos tokratnega sestanka je to, da ecb dviguje om, hkrati pa ohranja stimulacijo na trgu ... dejansko hkrati zateguje in printa (na to temo sva se svojcas pogovarjala s hostamoxom).

dodatni bonus je, da lahko banke mirno naprej drzijo denar, ki so ga dobile od taiste ecb po -1%, in ga tudi deponirajo pri ecb kot vsak drugi ... in v bistvu prejemajo donacijo. ne da je presenecenje, eu banke so pac kronicni bolnik, samo omenjam, da to obstaja.

extra bonus pa je posebni poudarek lagarde, da je zanjo kvalitativna razlika v inflaciji med usa in eu v tem, da je v usa bolj stvar povprasevanja in v eu bolj stvar ponudbe (zaradi dalec bolj akutne situacije ob energetskem samomoru) - kar pomeni, da ima to dvigovanje podnapise "ok smo to naredili, ker vsi tolk tezite, ampak sploh ni v tem fora".

Bi dal 10 plusov, pa je dovoljen samo en. Lep dan.

Poglej kdo je naš guverner centralne banke, pa ti bodo hitro jasno, zakaj je tako kot je. Guvernerji centralnih bank so tisti, ki bi jo že pred letom morali povprašati, če gospa sploh ve kaj počne, pa je očtino nihče ni.

Ima kdo podatke glede strukture nepremicninskih posojil v Sloveniji? % fiksna vs % variabilna obrestna mera?

DENAR & INFLACIJA & STAGFLACIJA

Nedeljski dnevnik: Kam z denarjem med inflacijo

Ga je dobro imeti v bankah ali ga razpršiti na več različnih strani. Strokovnjaki, s katerimi smo se pogovarjali, so bolj naklonjeni tej zadnji možnosti.

Matjaž Štamulak iz podjetja Cresus, ki se ukvarja s premoženjskim svetovanjem, pravi: »Če gledam zelo splošno, potem lahko odgovorim, da bolj konzervativni vlagatelji – tisti, ki imajo vsaj 3 do 5 let časa – danes radi izbirajo plemenite kovine, posebej zlato za zaščito premoženja in potencialno še kakšne surovine za ohranitev in oplemenitenje premoženja. Bolj dinamični, špekulativni vlagatelji pa poleg zlata in surovin danes, zaradi padcev vrednosti na trgih, gledajo kot potencialne investicije tudi naložbe v uspešna podjetja, bodisi prek delnic ali pa različnih skladov (ETF). Manjši del premoženja teh bolj dinamičnih, špekulativnih investitorjev se investira tudi v sektor kriptovalut, ki, kot vemo, prinaša največja tveganja, a je lahko tudi potencialna nagrada zelo dobra.«

Svetuje, da vsak posameznik danes dobro razprši svoja sredstva in ne stavi vsega denarja zgolj na enega konja. Primerna razpršitev lahko vedno zmanjšuje tveganje in razporeditev med plemenite kovine, surovine in delniške trge ter manjši del kriptovalut bi lahko bila dobra izbira – če je vlagatelj seveda bolj naklonjen tveganjem in ima dovolj časa.

Nekateri se odločajo za nakup nepremičnin, vendar se že pojavlja dvom, ali bodo nepremičnine dejansko ohranile visoko vrednost, ki jo imajo. Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami, pravi, da bo del nepremičninskega trga zagotovo usahnil, saj bodo v prihodnje krediti težje dostopni. To se že sedaj pozna. Sicer pa je po njegovem mnenju nepremičnina relativno varna naložba, če seveda država ne bo nepremičnin obdavčila. »Sedaj, ko davka praktično ni, je relativno poceni naložba, ki raste. Zlasti če nepremičnino oddajamo v najem, je donos dober.«

Kako vsaj ohraniti, če ne povečati vrednosti privarčevanega denarja, ki ga imamo na banki, smo vprašali v Novo KBM. Tu niso kaj preveč optimistični, saj pravijo, da so še do nedavnega pričakovali, da bo Evropska centralna banka na septembrskem zasedanju dvignila temeljno obrestno mero za 0,5 odstotne točke, a so se zaradi številnih dejavnikov v zadnjih dneh ta pričakovanja povišala, tako da trenutno pričakujemo dvig ključne obrestne mere za 0,75 odstotne točke. »V naslednjih mesecih pričakujemo, da bo Evropska centralna banka nadaljevala restriktivno monetarno politiko oziroma z zviševanjem obrestnih mer. Nadaljnje zviševanje bo predvsem odvisno od stanja gospodarske aktivnosti v EU, inflacijskih pritiskov in geopolitičnih tveganj, vezanih na cene surovin.«

Kras bo to jesen zelen
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kakšno je stanje na pogorišču po nedavnem hudem požaru na Krasu, kako smo priča vse pogostejšim kibernetskim napadom, pri čemer niso varni ne posamezniki ne inštitucije, zakaj je Aleksi Jercog, zamejski Slovenec, glasbeni urednik in veliki poznavalec Ansambla bratov Avsenik, tako predan Avsenikovi glasbi, kako sta Švicarja dosegla svetovni rekord, s tem ko sta v enem dnevu obiskala kar 30 držav, kako sveži so še vedno spomini na kariero in burno življenje slovite britanske pevke Amy Winehouse ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
www.dnevnik.si/10429...-inflacijo