[alek14]
>Progo so prevozili s hitrostjo od 60 do 110 kilometrov na uro.

To ni nič.
Zmanšanje se meri pri izključno vožnji po AC pri 130 (140 km/h po števcu - najneugodnejši, a realen scenarij - recimo, da moraš iz LJ v MB). Zmanjšanje je do 40% in s tem mora uporabnik računat.

Tak test je praktično nemogoče organizirati, saj ne moreš voziti ves čas enako.

Jaz sem sicer še vedno skeptičen do teh primerjav z WLTP.
Boljša bi bila primerjava, če bi Norvežani ponovili test z istimi vozili še v (po)letnem času.
Potem bi dobili nek realen vpliv nizkih temperatur na doseg.

[rename]
> [alek14]
> >Progo so prevozili s hitrostjo od 60 do 110 kilometrov na uro.
>
> To ni nič.
> Zmanšanje se meri pri izključno vožnji po AC pri 130 (140 km/h po števcu - najneugodnejši, a realen scenarij - recimo, da moraš iz LJ v MB). Zmanjšanje je do 40% in s tem mora uporabnik računat.

Tak test je praktično nemogoče organizirati, saj ne moreš voziti ves čas enako.

Jaz sem sicer še vedno skeptičen do teh primerjav z WLTP.
Boljša bi bila primerjava, če bi Norvežani ponovili test z istimi vozili še v (po)letnem času.
Potem bi dobili nek realen vpliv nizkih temperatur na doseg.

Pa na testu so bile prevelike razlike med dvema avtomobiloma s praktično isto tehnološko osnovo, npr. Hyundai Kona in Kia eNiro.
Začne se porajati vprašanje, a so vsi testi imeli iste razmere. Dovolj je že, da en dan piha veter v eno smer, drugi dan pa v drugo.
Poleti imajo pa nekateri od teh navedenih avtov nižjo porabo od WLTP. Kono lahko komot pelješ čez 500 km dometa, počasnele so dosegle z njo tudi do 600 km.

Se strinjam.
Moja teza je, da na porabo najbolj vpliva težka noga.
Razlika med poletjem in zimo pa sploh ni tako dramatična.
Poleti moraš hladiti, pozimi ogrevati... poleti imaš širše-večje gume, pozimi zimske, pa se to nekako pokrajša.
Edina "konstanta" je pa način vožnje, torej teža noge.

Če bi Alekova teorija (-40% pozimi) držala, potem bom imel doseg krepko čez WLTP, kar pa je seveda nemogoče.

[rename]
Se strinjam.
Moja teza je, da na porabo najbolj vpliva težka noga.
Razlika med poletjem in zimo pa sploh ni tako dramatična.
Poleti moraš hladiti, pozimi ogrevati... poleti imaš širše-večje gume, pozimi zimske, pa se to nekako pokrajša.
Edina "konstanta" je pa način vožnje, torej teža noge.

Če bi Alekova teorija (-40% pozimi) držala, potem bom imel doseg krepko čez WLTP, kar pa je seveda nemogoče.

Pri električarjih je razlika v zimski porabi velika, ker imajo pogonski sklopi že po defaultu visok izkoristek in skorajda ni odpadne toplote.
Že za ogrevanje lahko komot potrošiš dodatne 20% energije. Pri avtih na utekočinjene dinozavre je pa to itak odpadna toplota, ki namesto, da se jo zavrže stran, se jo izkoristi za ogrevanje potniškega prostora.

Pri električarjih pa te odpadne toplote ni. Edino tisti, ki imajo toplotno črpalko imajo pač lahko nižjo porabo energije za ogrevanje.

Potem so pa tu še efekti, da ima hladen zrak višji upor in se še tu dodatno pozna pri vožnji pri višjih hitrostih, npr. avtocesta.

Drži.
Ampak -40% je vsaj po mojih izkušnjah nemogoče.
Jaz še -10% ne zaznavam, je pa res, da ima avto TČ.

Upor zraka je po zimi cca 20% večji in to zelo vpliva. Hladen zrak gre skupaj, atmosefera se "sesede" in avto mora pred samo "riniti" več molekul.
Ko je zrak vroč, gredo molekule narazen in jih "rineš" manj. Rezultat je manjši upor zraka.
Avtonomijo izenačiš z nižjo potovalno hitrostjo, kar je tudi logično. NE moreš se enako hitro peljati poleti, na suhem asfaltu in pozimi, ko je zaledenelo, mokro, drsljivo.

Mokra podlaga in zimske gume dodatno.
Ogrevanje in hlajenje še najmanj.

[rename]
Drži.
Ampak -40% je vsaj po mojih izkušnjah nemogoče.
Jaz še -10% ne zaznavam, je pa res, da ima avto TČ.

Jaz zaznavam brez problema -25%. Pa tudi s TČ. Je pač problem nad 50% avtoceste. Precej večji upor zraka in toplotne izgube, oboje zaradi nizke temperature.