Pozabil si, da med povečano povpraševanje sodi tudi več denarja v obtoku.

Free money -> vse zaprto, ni možno trošit in posledično kopičenje free denarja -> odpiranje in porabljanje free denarja -> večje povpraševanje od ponudbe in posledično inflacija.

Sedaj bo svoje naredila še psihologija, ker se podira fama, da v modernem svetu do inflacije ne more priti.

Pozitivna zanka.

Evo nekaj takšnega sem tudi sam mislil. Self-fulfilling prophecy.

[Nikec3]
Pozabil si, da med povečano povpraševanje sodi tudi več denarja v obtoku.

Free money -> vse zaprto, ni možno trošit in posledično kopičenje free denarja -> odpiranje in porabljanje free denarja -> večje povpraševanje od ponudbe in posledično inflacija.

Sedaj bo svoje naredila še psihologija, ker se podira fama, da v modernem svetu do inflacije ne more priti.

Pozitivna zanka.

Pa ej, živi bili pa vidjeli, kako se bo to skalibriralo na letnem nivoju. Glede trošenja pa takole: prišlo bo do prelivanja iz tistih panog, ki so eksplodirale med korono (bicikli & outdoor športna oprema, leptopi in pritikline, DIY ...) v druge, ki so bile pač "prepovedane" (potovanja, kafane, koncerti ...).

Ni realno za pričakovat, da bo obseg povpraševanja pri prvih, ostal še vedno enak (vsaj na kratek rok). Ko je na na primer folk založen z eno leto starimi bicikli in laptopi, jih ne bo menjal že letos. Koliko bo pa to cenovno vplivalo v nasprotni smeri in na cene surovin, bomo pa še videli. Prav tako ne pavšalno primerjat razvitih trgov z manj razvitimi, kjer smo imeli že pred korono polne riti vsega. Jaz bom recimo letos obseg svojih mednarodnih potovanj resda povečal za 100 % v primerjavi z lanskim koronskim letom, s predlanskim pa pač zgolj izenačil.

Pa btw, ko sem med vikendom kupoval letalske karte za junij za nekaj ciljnih evropskih s soncem obsijanih destinacij, sem bil presenečen nad "akcijskimi" cenami. Upam, da bo tako tudi jeseni, ko me čaka druga runda :)

[Nikec3]
Pozabil si, da med povečano povpraševanje sodi tudi več denarja v obtoku.

Free money -> vse zaprto, ni možno trošit in posledično kopičenje free denarja -> odpiranje in porabljanje free denarja -> večje povpraševanje od ponudbe in posledično inflacija.

torej zdaj se pogovarjamo splosno o inflaciji in ne prav o surovinah? ok.

o izgledih za inflacijo kot tisto, kar trg najmanj pricakuje, sem pisal jeseni 2019, po tistem, ko je trump razcel razdirati trgovinske tokove - www.finance.si/89517...edemdeseta . kmalu zatem se je pojavila corona kot se veliko bolj akuten faktor, vendar s podobnimi grobimi tirnicami.

kopicenje free denarja pri potrosnikih, kar omenjas, 1) ni nujno nekaj, kar se potem ena na ena prelije v porabo (aktualna je recimo razdolzitev) in 2) tudi ce se, je to prehodnega pomena razen v primeru, da gospodinjstva se naprej prejemajo free denar.

however, glej spodaj.

Sedaj bo svoje naredila še psihologija, ker se podira fama, da v modernem svetu do inflacije ne more priti.

s pomembnostjo tega dela se je tezko ne strinjati. v bistvu vse stoji na tem.

centralne banke naceloma trivialno ustavijo tiste inflacijske pritiske, ki izvirajo s strani povprasevanja, s tem, da izklopijo hidrant in dvignejo om.

vendar je ta "naceloma" tu zato, ker to pomeni dvig zahtevanih trznih om vkljucno s tistimi pri zadolzevanju drzav. to pa je dandanes bolj obcutljiva tocka, kot je bila pre-corona ali pre-2008. in cb dandanes igrajo prej bolj kot pa manj usklajeno s politicno oblastjo. glede na to imajo zelo omejen prostor glede dejanskih potez.

zato je toliko bolj pomembna njihova dejavnost uspesnega prepricevanja trga, kaj da ne/bodo naredile. centralno-bancni marketing.

cb imajo recimo da letosnje leto cas, da se inflatorni pritiski izkazejo za prehodne (kar se lahko, ni pa samoumevno niti ja niti ne) in se ob tem morajo ves cas zgledati mrko in s prstom na sprozilcu, ker to steje - tudi ce je jasno, da tezko naredijo kaj drugega kot to, da prst pac tam lezi in poje junaske pesmi.

v kolikor pa to ne bi uspelo - v kolikor bi publika zacela izgubljati vero v prehodnost tega - potem se bosta politicna in denarna oblast morali nekako zmeniti, kdo bo za vecerjo, ker brez vecerje vec ne bo slo. kar pa ne pomeni, da bo za vecerjo kdo od njiju, ponavadi se je najlazje zmeniti za koga tretjega.

... sicer cisto strogo gledano cb imajo manever, ki bi ga lahko uporabile - to je izrecno targetiranje gibanja trznih om, yield curve control; kupili bomo neskoncno obveznic raznih rocnosti, da bo krivulja zahtevanih om skozi rocnosti zgledala tako, kot zelimo. kupili bomo seveda z denarjem z drevesa; in bolj kot boste vi jamrali, da z drevesa pa ne gre in kam to pelje in hoteli zahtevat visjo donosnost, bolj bomo mi printali in kupovali, pa da vidimo, kdo ima vecjega.

tudi to ne bi bilo prvic, japonci furajo ze en cas. ampak vse to zgoraj vseeno ima neko tezo vsaj kot prispevek k odlocanju, kako se bos postavil.