[hostamox]
Jaz nimam pojma o programiranju.

Vendar bi rekel, da za klofanje kode ne rabiš nekega kapitala.


Ali se motim?
Ko govoriš o potrebi po kapitalu.
Ta je potreben, ko se postavi neka industrija, proizvodnja.

To je relativno. Predelovalna firma nima dovolj kapitala za bolj tvegane odločitve na svojem področju in enako velja za trgovsko ali IT firmo. Poleg tega pa nimamo niti skladov tveganega kapitala, ki bi premaknili fokus stran od podjetniškega konformizma.

Če za IT ne potrebuješ kapitala, zakaj potem niti ena slovenska IT firma nima globalno relevantnega produkta ali storitve? (razen Bitstamp, Outfit7 in mogoče še kaj)

Fokus slovenskega IT je programiranje računovodskih programov, kadrovskih evidenc in ostalega s strani države predpisanega programja. To je v bistvu poceni, ker je tudi trženje lokalno, pa še to je za večino slovenskih IT firm nedosegljivo z vidika investicijskega vložka. Ko pa zaideš v razvoj programske opreme za mednarodni ali globalni trg, pa so številke že malo bolj resne. Glej primer Petrolovega mBillsa.

Še dobro, da smo del globalnega trenda digitalizacije in avtomatizacije, da lahko programerji delamo še tudi kaj drugega, kot klofamo kodo za računovodske programe.

Kaj pa programiranje z lastnimi idejami, npr. programi za avtomatsko trgovanje.

No, tukaj pa morda lahko pridam komentar, morda malo bolj s strani.

Ne verjamem, da je problem pomanjkanje kapitala. Po moje je večji problem (1) neoptimalna uporaba kapitala in (2) nesposobnost aktiviranja novega kapitala (investitorjev).

(1) V letu 2019 je od 50 največjih (vir: manager.finance.si/8...formatiki) zgolj 25 takšnih, ki jim presegajo prihodki 10M€, od tega je 7 globalnih. V celi analizi pa naj bi bilo zajetih preko 150 podjetij, torej vsa ostala še z nižjimi prihodki.

Zaradi prevelike razdrobljenosti, preveč managementa na premalo produkcije. Pri hitrem pogledu se pokaže posledična močna razlika med Slo in Globalnimi, v prihodkih na zaposlenega (vem, da je izkrivljeno zaradi drugačnih oblik sodelovanja, pa vendarle). Prvi imajo povpr. 144K€, medtem ko je pri Globalnih ta 253K€.

Iz seznama bi bilo mogoče zaključiti, da obstoječi lastniki (praviloma verjetno tudi direktorji) nimajo ambicije oblikovati podjetje, ki bi preseglo meje Slo. Tukaj so izvzeti nišni razvijalci svojih rešitev - ta so globalna in vsaj po bežnem poznavanju imen, dobra.

(2) Glavnina ali vsa podjetja pa gredo po poti (a) dokler ustanovitelj/lastnik/management vodi podjetje gre ok, (b) par let pred upokojitvijo začne iskati po regionalnem trgu preko meja in (c) proda tujemu "strateškemu" partnerju; pod razlago, ker se bo tako podjetje lažje razvijalo (hmmm). To seveda ni nič narobe s strani lastnikov, s strani razvoja industrije in nacionalnega gospodarstva pa ni najbolje.

Manjka ureditev okolja, ki bi vzpodbujala (1) razvoj nišnih rešitev, (2) vključevanje zunanjih domačih investitorjev (finančni investitorji) - da razvoj in delovanje podjetja ni zgolj stvar entuziasta temveč zasleduje podjetniško miselnost prerasti v 100M€ podjetje. Tako tudi kasnejša prodaja podjetja ni zgolj prodaja po ceni dobre obrtniške delavnice temveč prodaja v rangu 100M€. No, pa ne mislim, da bi bilo takšnih prodaj N letno, pri čemer je N>0,67564378.

Tisti, ki kodira ne more biti odgovoren za razvoj podjetja; seveda so izjeme, ne pa pravilo.

Čisto za konec, najšibkejši člen IKT industrije pri nas, pogled s strani, sta management in prodaja storitev/izdelkov, ki ju pogojuje razdrobljenost v več dimenzijah (majhnost podjetij, zaprte rešitve in ohranjanje ograj lastnih peskovnikov).

Komentar in razmišljanje zgolj z dobrimi nameni.