[jani1974]
> [sopranos]
> Prej je bilo vse preveč razkošno in neracionalno. Na vrhuncu so imeli čez 4.000 zaposlenih. Sedaj se približujejo številki 2.000. Ne mi reči, da se to nikjer ne pozna. To je tam, v rangu 100 milijonov EUR na leto, če čaz palec na hitro izračunam.

Punce na šalterjih ne stanejo 50.000 na leto...

Niso krčili samo na šalterjih, ampak tudi v zaledju. Stanejo tudi poslovni prostori itd. Ne me sedaj na točen znesek loviti, ker koliko so točno prihranili vedo samo oni. Kot zunanji pa vseeno lahko na približno izračunamo.

No, reciva, da se strinjava, da se glede tega ne strinjava.

NKBM ni bila lokalna banka ker je pokrivala vsaj dve tretini površine države ( Štajerska Primorska). Spomni se kako je sploh ta banka nastala. Banka Koper je bila Kosminina hranilnica, ki je potonila skupaj z Istrabenzom kasneje, A banka je bila nekdanja podružinica Jugobanke in je preko starega kadra držala vezi s prostorm ex države, zato je bila tudi toliko časa bolj kot ne skrita od oči javnosti. Vse naštete banke so se pa kot hudič križa bale 1. maja 2004 ko je Slovenija tudi de jure postala članica EU zaradi prihoda tuje konkurence, najbolj pa njihovi lastniki, politika preko države.Z finanačno krizo 2008 in sanaciji se je tudi to rešilo in so bnake na koncu pristale na mestih, ki jim dejansko na njihov tržni in finančni potencial pripada tako v domačem kot mednarodnem okolju.

Čemu ti bo služil anglo saksonski bančni softwear če si banka kontievropskega tipa in nisi podružnica kake anglosaksonske banke. To je podobno kot če bi začel v Sloveniji ponujati vozila z desnim volanom. Eno in drugo glede na okoliščine v prostoru in času neuporoabno.

Vse si sam napisal, Sigma je bila samo pokritje za transfer denarja. Poglej malo bolj natančno Voljčevo osebno biografijo, kdo so bili njegovi bančni botri v njegovih mladih letih, ko boš to odkril se ti bodo začele stvari odkrivatoi same od sebe. Ozadnje zgodbe katere Sigma je bila pokritje v slovenskem delu je bila tako vroča, umešanih je bilo še nekaj drugih novonastalih držav da se je Oman, ki je bil pri nekaterih poslih posrednik, toliko ustrašil za svojo glavo da se je prostovljno proglasil za pedofila da se je lahko umaknil v strogo varovan zapor za čas najhujše nevihte razčiščevanja posredniških trgovskih poslov z materijali otrebnimi za bojevanje. Spomni se nazaj v leta po padcu berlinskega zidu in raspadu SSSR. Tedaj se je v zelo kratkem času aktiviralo veliko lokalnih vojn, od Hrvaške do Čečenije in Iraka je bilo vse v vojni različne intenzitete, vse v vojno ujete streni so potrebovale vojaški material, prodajalo se je pa uglavnem vojne materiale iz vojaških zalog propadlega vzhodnega bloka, ker se blago ni prodajalo po legalnih poteh je bilo veliko ribarjenja v kalnem in mnogi tudi nategnjeni. In ko je bilo teh vojn okoli leta 2000 konec se je začelo poračunavati stare račune. V sklop tega trgovanja sodijo tudi Kacinove haubice in predelava tankov T 72 ( ruski model T 55), ki sta oba projekta služila kot referenca za prodaje na vojna področja. Glavni pri teh poslih so bili tisti, ki so bili v prejšnji državi odgovorni za opazovanje in nadziranje dogajanja v nekdanjem vzhodnem bloku. Kakšen čas je bil to in kako so stvari funkcionirale v tem času najbolje pove sledeči podatek. Do leta 93 je v Slavonskem Brodu nemoteno tekla proizvodnja tanka T84 za izvoz na vojna področja, ki so ga skupaj proizvajali hrvati in srbi kljub temu da so bili hrvati v vojni z tedanjo državo Jugoslavijo. Pri tem poslu tudi slovenski delež ni bil majhen če računaš da se je kupola, topovska cev, optika in še nekaj malenkosti proizvajalo v Sloveniji. O teh poslih ne boš zvedel ničesar od nobenega slovenskega vojnega kronista tistega časa, tudi v drugih državah ex SFRJ je malo govora o teh rabotah, praktično edini, ki je temeljito raziskal in materialno dokumentarno podkrepil kronistično te posle je hrvaški novinar židovskega porekla Domagoj Margetić. Njegove trditve potrjuje nejgova kasnejša poklicna in življenska usoda po razkritju teh podatkov ko je bil v v vseh medjih povezanih tako ali drugače z državo dan na črno listo, prepoved objavljanja njegovih tekstov, ni se mu pa skrivil niti las na njegovi glavi.

[rename]
Nisem vedel, zanimivi podatki.

Ne verjemi vsega, ker to z T72/T55 je vse pomešal :-)

[rename]
> [jani1974]
> > [rename]
> > Nisem vedel, zanimivi podatki.
>
> Ne verjemi vsega, ker to z T72/T55 je vse pomešal :-)

Obnova tankov je bila in po končani obnovi, so jih parkirali (za staro železo).
Haubice. Kučanov biznis z Izraelci. Dolga brada (kako se je že pisala tista gospa, pri kateri je hčerka stanovala med študijem v ZDA?) in nesrečen razplet s smrtno žrtvijo (in invalidom?).

Za T84 sem pa tudi sam presenečen, da so jih še naprej izdelovali v srbsko-hrvaški kooperaciji...

T-84 je ukrajinski tank. Vidva najbrž mislita M-84, jugoslovansko verzijo T-72.
T-55 pa smo mi nadgradili v T-55S.
Pa izraelske havbice so zdaj Kacinove ali Kučanove?
Sicer pa, da ne bo pomote o moji poziciji: kaj vse se v Slovenski vojski oziroma Ministrstvu za obrambo vsak dan dogaja, presega meje zdravega razuma.

[rename]
In ja, vse nabave so bile katastrofa.
Od belgijskih pušk, pa škornji, raketni sistem, radarski sistem, mobilna bolnica.... čisti A je to!

Saj prodaje tudi...

Ampak -hej- tole je NLB tema, ne MORS :-))))

To je pri nas vse iz istega centra upravljano.

Nič ni pomešano. Jugoslovanski tank T72, ki jih je Kacin obnavljal, je kopija ruskega T55. Tank M84, ki so ga sestavljali v Slavonskem Brodu, je kopija ruskega tanka T72. Edino sem zamenjal nesmiselno oznako M z T za tank "84".

[1357]
Nič ni pomešano. Jugoslovanski tank T72, ki jih je Kacin obnavljal, je kopija ruskega T55. Tank T84, ki so ga sestavljali v Slavonskem Brodu, je kopija ruskega tanka T72.

Lubi večni bog.

Kacin je obnavljal tole: www.slovenskavojska....ne-m-55-s/
Tank T-55 se nikoli ni proizvajal v Jugoslaviji.

V Slavonskem brodu so izdelovali tole: www.slovenskavojska....ovic-m-84/
kar je bila kopija/licenca/nadgradnja T-72.

Preberi si tole:
dk.fdv.uni-lj.si/dip...-mitja.pdf

Kdo je kaj dejansko proizvajal.

[1357]
Preberi si tole:
dk.fdv.uni-lj.si/dip...-mitja.pdf

Kdo je kaj dejansko proizvajal.

Hvala za diplomsko, je ful zanimiva, ampak ne razumem, tvoj post se bere tako, kot da bi naj diplomska potrdila tvoje pisanje?
Kar pa ga ne, ker ga ne more, ker je resnica drugačna - takšna kot v mojem postu in v diplomski.

Tisto okoli M/T 84 sva rešila. Bolj zanimiv je ta ruski T55/T54 zaradi prve vgradnje dosti materialov izdelanih v naših podjetjih. Kle se bom malo zakopal v zgodovino. V enih ruskih dokumentih iz časa informbiroja v Jugoslaviji sem zasledil zanimivo ruski opažanji kar se tiče slovencev. "Ruski diplomat opisuje da se da pri slovencih dobiti dosti uporabnega tehničnega blaga njihove proizvodnje vendar so pripravljeni sodelovati samo na osnovi blagovno finanačne menjave in niso pripravljeni posle povezovati z ideološkimi ( komunizem) ali etničnimi ( slovanstvo) povezavami." Ta ocena po dogajanju sodeč še vedno velja tako pri uradnem delu politike RF ( ambasada RF v Sloveniji je regionalna ambasada za cel prostor ex SFRJ zato tudi Lavrov kadar pride v naše konce se ustavi v Ljubljani) kot neuradnem ( investicije in delovanje v rokavicah ruskih varnostno informativnih služb na področju naše države) delu politike.
Te prve vgradnje materialov iz naših podjetij v ruske vojaške oborožitvene sisteme v času SSSR v povsem novo luč postavljao tudi vse naše ostale poslovne eskapade na področju RF in prostora nekdanje SSSR. Nečesa ne smemo pozabiti, današnji "ruski poslovneži" na tem področju v doberšnem delu izhajajo prav iz nekdanjih vojaških in obveščevalno varnostnih struktur, ki so vsi seznanjeni s tem kje se da kaj uporabnega kupiti.
Kar se tiče imena T72 ki se pojavlja v dvojni vlogi, enkrat kot oznaka za SFRJ verzijo ruskega T55 drugič kot ruska osnova za T/M 84 je največ kriva zmeda v vrstah nekdanje JLA kjer so si višji oficirji ( od podpolkovnika navzgor) izmišljevali vse mogoče samo zato da so upravičevali svoj obstoj in pozicijo. Ena od takih stvari je bila tudi stalno spreminjanje oznak in imen bojne opreme in stalno spreminjanje bojnih oorganizacijskih načrtov, ki v praksi niso imeli nobene veze z realnostjo v času in prostoru razen prej omenjene oficirske klike, ki si je tako zagotavljala svoj obstoj.

[1357]
Tisto okoli M/T 84 sva rešila.

Ne vem če sva. Sem iskal po dokumentu T-72 in T72 pa mi ni našlo povezave, da bi bila to jugoslovanska oznaka za T-55. Je to podatek od kje drugje?
Pa tudi sicer trmasto pišeš vse oznake brez črtic, tako da če sva natačna, ti sploh nič ne štima :-)

Bolj zanimiv je ta ruski T55/T54 zaradi prve vgradnje dosti materialov izdelanih v naših podjetjih.

To mi je zelo težko verjetno, ker smo od informbiroja 1948 do 1955 imeli precej hladne odnose in orožje dobivali od zahoda. Tudi stopnja razvoja naše industrije je bila takrat zanesljivo za sovjetsko, tako da ne vem, kaj točno bi izvažali tja za vgradnjo v T-54/T-55?

Kle se bom malo zakopal v zgodovino. V enih ruskih dokumentih iz časa informbiroja v Jugoslaviji sem zasledil zanimivo ruski opažanji kar se tiče slovencev. "Ruski diplomat opisuje da se da pri slovencih dobiti dosti uporabnega tehničnega blaga njihove proizvodnje vendar so pripravljeni sodelovati samo na osnovi blagovno finanačne menjave in niso pripravljeni posle povezovati z ideološkimi ( komunizem) ali etničnimi ( slovanstvo) povezavami." Ta ocena po dogajanju sodeč še vedno velja tako pri uradnem delu politike RF ( ambasada RF v Sloveniji je regionalna ambasada za cel prostor ex SFRJ zato tudi Lavrov kadar pride v naše konce se ustavi v Ljubljani)

Ne verjamem, kljub Erjavčevemu dobrikanju so lokalni ruski zavezniki vseeno Srbi.

Zamere do Slovenije in slovencev iz Beogradu so bile v času informbiroja precejšnje, očitek pa da se v Beogradu borijo proti sovjetskim elemnetom v Sloveniji pa trgujejo z sovjeti ( Jovan Kapičić,drugi človek zvezne UDBE, ustanovitelj Golega otoka in projekta čistke prosovjetskih kadrov v tedanji Jugoslaviji).
Tisto kar rusi počenjajo v Srbiji in ostalih državah ex SFRJ ali v nekaterih drugih državah EU tega v Sloveniji ne počnejo za kar imajo verjetno tehtne razloge. Ena od razlogov sta verjetno tudi to da si ne želijo da se jim ponovno v kratkem zgodita Josip Broz ali Andrej Kobal, ki sta jih oba razmontirala po dolgem in počez in oba izhajata iz slovenskega okolja. Iz enakoih razlogov imamo kot država in narod tudi kar nekaj kredita pri vsakokratni administraciji ZDA kjer veljamo za majhne vendar neprijetne v primeru kakršne koli konfrontacije politične ali ideološke narave.