Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Koliko je Slovenija samopreskrbljena s hrano – in kako bi je lahko pridelali več
Strani: 1
sporočil: 3.028
Lahkotnost miselnosti ali kako je hrana v trgovini nekaj
samoumevnega
www.24ur.com/novice/...vnega.html
Komentarji kolega, ki zadevo pozna:
• Kaki bleferji. Še vedno subvencije talajo nevezane na odkup, pridelki so daaaleeeec za EU. Spremljajo situacijo. Itak. Naj raje povedo kje so kaj kupili. Ocitno nikjer, ker jim nihce nic ne proda. Ce bo slo tako naprej nas caka koruza 3x na dan.
• Ta hip bi morala biti glavna akcija zagotovitev semena in obljuba po vsaj 2x višji odkupni ceni psenice in krompirja. Za psenico ta hip zagotoviti gnojila in fungicide.
• Ne bo vseeno katero zelenjavo naj kmetje forsirajo. Recimo zelje ima ogromen pridelek, rabi pa znanje in ogromno skropljenj. Vecinoma rabis tudi namakanje. Nekaj bi se dalo improvizirat s cisternami.
• Če aprila ne bo pozebe bi vsaj jabolk lahko imelo precej, ne vem pa koliko sadovnjakov so v zadnjih treh letih opustili. Te smo ze zamudili ker ni bilo akcije obrezovanja.
• Ja seveda smo pri jajcih in piscancih samooskrbni. Na juznoameriski soji!
www.24ur.com/novice/...vnega.html
Komentarji kolega, ki zadevo pozna:
• Kaki bleferji. Še vedno subvencije talajo nevezane na odkup, pridelki so daaaleeeec za EU. Spremljajo situacijo. Itak. Naj raje povedo kje so kaj kupili. Ocitno nikjer, ker jim nihce nic ne proda. Ce bo slo tako naprej nas caka koruza 3x na dan.
• Ta hip bi morala biti glavna akcija zagotovitev semena in obljuba po vsaj 2x višji odkupni ceni psenice in krompirja. Za psenico ta hip zagotoviti gnojila in fungicide.
• Ne bo vseeno katero zelenjavo naj kmetje forsirajo. Recimo zelje ima ogromen pridelek, rabi pa znanje in ogromno skropljenj. Vecinoma rabis tudi namakanje. Nekaj bi se dalo improvizirat s cisternami.
• Če aprila ne bo pozebe bi vsaj jabolk lahko imelo precej, ne vem pa koliko sadovnjakov so v zadnjih treh letih opustili. Te smo ze zamudili ker ni bilo akcije obrezovanja.
• Ja seveda smo pri jajcih in piscancih samooskrbni. Na juznoameriski soji!
sporočil: 6.403
Kot je že povedal predohodnik, dokler so subvencije proizvodno
nevezane in v veliki meri vezane zgolj za neko zmanjševanje
proizvodnje zaradi "okoljskih" faktorjev kaj dosti bolje ne
bo.
Druga stvar pa je seveda uvedba carin oziroma omejitve pri uvozu. Kako takšen ukrep dvigne samooskrbo je dokazal Putin. Ja vem, da je to bogokletno ampak tudi to, kar se počne z nekaj milijardnimi paketi zaradi corona krize, je bilo še nekaj mesecev nazaj bogokletno.
Kje je npr. logika, da jaz npr. ne smem škropiti z nekim sredstvom, Nizozemec pa lahko, hkrati pa lahko k nam izvozi hrano, ki jo je škropil s tem istim sredstvom?
Druga stvar pa je seveda uvedba carin oziroma omejitve pri uvozu. Kako takšen ukrep dvigne samooskrbo je dokazal Putin. Ja vem, da je to bogokletno ampak tudi to, kar se počne z nekaj milijardnimi paketi zaradi corona krize, je bilo še nekaj mesecev nazaj bogokletno.
Kje je npr. logika, da jaz npr. ne smem škropiti z nekim sredstvom, Nizozemec pa lahko, hkrati pa lahko k nam izvozi hrano, ki jo je škropil s tem istim sredstvom?
sporočil: 7
Pozdravljeni !
Eden zelo pomembnih predpogojev (če mislimo resno, če ne želimo v prihodnosti biti odvisni od pridelane hrane izven države, če želimo da denar kroži v trajnostni verigi znotraj Slovenije) je, DA KONČNO ŽE PRENEHAMO RAVNINSKO ZEMLJO ZAZIDAVATI na vse možne načine).
Ko preberem članke, iz katerih veje celo odobravajoč ton sporočila, kot npr.: končno zgrajeno in asfaltirano letališče za lokalni aeroklub, saj bo tako prišlo veeč bogatih turistov, zaplata asfalta pa je sredi velikega travnika, postanem resnično žalosten, obupan in nemočen. Kot da se ne zavedamo resnosti izgube zemlje in prsti, kot da zavestno v vseh organih javnih služb in vlade, leva roka ne ve kaj dela desna roka. Edini logičen sklep je : NOČEJO VEDETI, saj življenje niti ni tako dolgo, se bo s tem ukvarjala naslednja generacija.
V upanju, da kdaj do konca življenja uzrem resne namene varovanja zemelje in prsti in da ne bom obupan ob branju uspehov zazidave ravnine, vas leepo pozdravljam, 58 letni Bojan Ručigaj iz Celja
Eden zelo pomembnih predpogojev (če mislimo resno, če ne želimo v prihodnosti biti odvisni od pridelane hrane izven države, če želimo da denar kroži v trajnostni verigi znotraj Slovenije) je, DA KONČNO ŽE PRENEHAMO RAVNINSKO ZEMLJO ZAZIDAVATI na vse možne načine).
Ko preberem članke, iz katerih veje celo odobravajoč ton sporočila, kot npr.: končno zgrajeno in asfaltirano letališče za lokalni aeroklub, saj bo tako prišlo veeč bogatih turistov, zaplata asfalta pa je sredi velikega travnika, postanem resnično žalosten, obupan in nemočen. Kot da se ne zavedamo resnosti izgube zemlje in prsti, kot da zavestno v vseh organih javnih služb in vlade, leva roka ne ve kaj dela desna roka. Edini logičen sklep je : NOČEJO VEDETI, saj življenje niti ni tako dolgo, se bo s tem ukvarjala naslednja generacija.
V upanju, da kdaj do konca življenja uzrem resne namene varovanja zemelje in prsti in da ne bom obupan ob branju uspehov zazidave ravnine, vas leepo pozdravljam, 58 letni Bojan Ručigaj iz Celja
sporočil: 1.781
Kaj sploh je samopreskrba?
Je to, da moraš vse pridelati sam? Da mora vse pridelati družina? Ulica? Občina? Okraj? Regija? Država? Evropska unija? Celina? Planet?
Zakaj je pomembno, da dobim in jem prekmurski paradižnik, če mi je istrski in italijanski geografsko bližje? Tudi vino (trta) je bližje iz Vipave kot s Štajerske.
Zakaj bi torej uvažal s Štajerske? Kaj pa če mi Štajerci ali Prekmurci zaprejo dobavo?
Je to, da moraš vse pridelati sam? Da mora vse pridelati družina? Ulica? Občina? Okraj? Regija? Država? Evropska unija? Celina? Planet?
Zakaj je pomembno, da dobim in jem prekmurski paradižnik, če mi je istrski in italijanski geografsko bližje? Tudi vino (trta) je bližje iz Vipave kot s Štajerske.
Zakaj bi torej uvažal s Štajerske? Kaj pa če mi Štajerci ali Prekmurci zaprejo dobavo?
sporočil: 8.460
Če bi hotel resnično samooskrbo bi bilo najlažje nameniti tisti
subvencijski denar za nakup zemlje v tujini. Že npr za polovico
tega budgeta bi letno kupili cca 10
000 ha. V 10 letih bi povečali fond njiv za 50 procent.
Podpirate nerentabilno pridelavo nima smisla v večjem obsegu.
Na nacionalnem nivoju so bistvene dnevne kalorije ne pa količina hrane. To bi moralo pri nas izhajat iz govedine, se več mleka in mlečnih izdelkov, svinjina je verjetno nekje na maximumu, več jajc ker je višji izkoristek žit kot pri reji prašičev in manj piščancev .
Zelenjava je povečini luksuz in kot taka ni nujno potrebna.
Mogoče le zelje in krompir.
In seveda pšenica in sladkorna pesa.
Pri pšenici mislim da je dovolj 50 kg na osebo letno ob pridelku 5 t/ha , to znese 20.000 ha ali 10 procent potencialnega njivskega fonda.
Kmetijska politika kot trenutno je , ni slaba. Lahko bi bila boljša lahko pa še veliko slabša.
Gremo lepo v smeri švicarskega sistema. Rabimo verjetno še kako desetletje, dve.
Erjavec pa ni ravno persona, ki bi delal v korist vseh.
Sam se zavzemam za kmetijstvo brez subvencij in dobro regulativo.
000 ha. V 10 letih bi povečali fond njiv za 50 procent.
Podpirate nerentabilno pridelavo nima smisla v večjem obsegu.
Na nacionalnem nivoju so bistvene dnevne kalorije ne pa količina hrane. To bi moralo pri nas izhajat iz govedine, se več mleka in mlečnih izdelkov, svinjina je verjetno nekje na maximumu, več jajc ker je višji izkoristek žit kot pri reji prašičev in manj piščancev .
Zelenjava je povečini luksuz in kot taka ni nujno potrebna.
Mogoče le zelje in krompir.
In seveda pšenica in sladkorna pesa.
Pri pšenici mislim da je dovolj 50 kg na osebo letno ob pridelku 5 t/ha , to znese 20.000 ha ali 10 procent potencialnega njivskega fonda.
Kmetijska politika kot trenutno je , ni slaba. Lahko bi bila boljša lahko pa še veliko slabša.
Gremo lepo v smeri švicarskega sistema. Rabimo verjetno še kako desetletje, dve.
Erjavec pa ni ravno persona, ki bi delal v korist vseh.
Sam se zavzemam za kmetijstvo brez subvencij in dobro regulativo.
sporočil: 148
Na žalost je to tako, da je lakirnica avtomobilov na najboljših
kmetijskih zemljiščih za enega ministra velik uspeh, za drugega pa
poraz. Močnejši zmaga. Podobno je pri tretji razvojni osi in
avtocesti čez najboljša hmeljišča. Zakaj Židan ni hotel več biti
kmetijski minister, preveč porazov, za katere pa ni bil kaznovan
ampak celo nagrajen s predsedniškim mestom DZ.
sporočil: 148
Se povsem strinjam s tabo in dodajam, da je fitosanitarna uprava
pri nas glavni škodlivi organizem, katerega se ne prime ne
fungicid, ne herbicid in ne insekticid. Kje je logika, da
italijanski kmet lahko uporablja neko FF sredstvo, sosed slovenski
kmet, sto metrov stran pa ne.
Nasledni problem so okoljevarstveniki, ki so naprimer zaščitili voluharja, kateri je zdesetkal že marsikateri nasad.
Nasledni problem so okoljevarstveniki, ki so naprimer zaščitili voluharja, kateri je zdesetkal že marsikateri nasad.
sporočil: 59
[micurin17]Šume ne damo, je bil slogan. To se izključuje z najboljšo zemljo.
Na žalost je to tako, da je lakirnica avtomobilov na najboljših kmetijskih zemljiščih za enega ministra velik uspeh, za drugega pa poraz. Močnejši zmaga. Podobno je pri tretji razvojni osi in avtocesti čez najboljša hmeljišča. Zakaj Židan ni hotel več biti kmetijski minister, preveč porazov, za katere pa ni bil kaznovan ampak celo nagrajen s predsedniškim mestom DZ.
sporočil: 833
Zadnja sprememba: 1127DXSXU 04.04.2020 16:41
Erjavec je sposoben in ima marsikaj prav.Glede samozadostnosti je trenutno tako, da je Slovenija del skupne evropske kmetijske politike, ki temelji na kvotah.
Zato trenutno in zdaj marsikje NE SMEMO povečevati proizvodnje, ker za zmanjševanje proizvodnje dobivamo denar.
Za sedaj je tudi v skoraj vsakem segmentu prehrane na evropskem nivoju višek proizvodnje.
Tako je sedaj v tem sistemu.
Če pa ne bi ta evropski sistem deloval, pa bi verjetno lahko Slovenija hitro povečala proizvodnjo v marsikaterem segmentu. Seveda bi nekaj več stalo, ampak še vedno ne bi bilo pretresljivo. Še več bi lahko povečali, če bi se odrekli nekaterim pristopom , ki so zdaj uvedeni zato da je proizvodna manjša (ker je s tem kao bolj biološka, raznovrstna, itd.)
Če bi npr. Letos hoteli postati samooskrbi pri krompirju bi bilo dovolj, da država zdaj reče da bo odkupila celotne potrebe države po dobri ceni in sem prepričan, da bi se javili kmetje, ki bi sklenili Pogodbe in zasadili dovolj. Trenutno imamo precej travnikov na katerih bi lahko zasadili stvari.
sporočil: 400
Pozeba pri jabolkih je že. Bomo videli kakšen bo izpad.
Kot je marsikateri komentator ugotovil so glavni problem zakoni. Preveliko število zakonov. Mi temu ljubkovalno rečemo "birokracija". To je leporečje. Po kmečko rečeno so problem fašistično retardirani zakoni, ki so jih sprejeli infantilni nesposobneži v državnem zboru. Tam sprejemajo zakone.
Kmetom je treba dati proste roke, pa ne bo nobenega jamranja več glede "samopreskrbe". Zakaj moram čakati po 3-5 let, da mi vse uredijo (ključna beseda: namembnost) za en KLINČEVI GNOJNIK?!
Kot je marsikateri komentator ugotovil so glavni problem zakoni. Preveliko število zakonov. Mi temu ljubkovalno rečemo "birokracija". To je leporečje. Po kmečko rečeno so problem fašistično retardirani zakoni, ki so jih sprejeli infantilni nesposobneži v državnem zboru. Tam sprejemajo zakone.
Kmetom je treba dati proste roke, pa ne bo nobenega jamranja več glede "samopreskrbe". Zakaj moram čakati po 3-5 let, da mi vse uredijo (ključna beseda: namembnost) za en KLINČEVI GNOJNIK?!
sporočil: 8.460
V sloveniji med kmeti na prvem mestu manjka znanja, na drugem
kapitala in šele potlej je birokracija.
Gradbeno dovoljenje za kozolec mi je bilo izdano v cca 1 mesecu, cca 80m2.
Objekti so zadnje kar bi kmetje rabili, je pa to najenostavneje narest ali pa kupit stroj. Da pa bi kdo investiral par jurjev v lastno znanje so pa redki.
Povprečna vrednost resne kmetije je vsaj miljon evrov in ti misliš, da je povprečen kmet tega zmožen. Mogoče jih je par sto, ti pa v redu delajo in se ne ženejo za brez veze.
Gradbeno dovoljenje za kozolec mi je bilo izdano v cca 1 mesecu, cca 80m2.
Objekti so zadnje kar bi kmetje rabili, je pa to najenostavneje narest ali pa kupit stroj. Da pa bi kdo investiral par jurjev v lastno znanje so pa redki.
Povprečna vrednost resne kmetije je vsaj miljon evrov in ti misliš, da je povprečen kmet tega zmožen. Mogoče jih je par sto, ti pa v redu delajo in se ne ženejo za brez veze.
sporočil: 681
[hostamox]Očitno si v birokratski službi in so ti tam postopki jasni (ozrioma imaš veze), strokovnega znanja pa nimaš in po tem po sebi sklepaš na vse ostale. Sicer znanja ni nikoli dovolj, a kolikor toliko resni kmetje se kar trudijo, da ga pridobijo. Za resno kmetovanje so potrebni objekti. In če imaš znanje in zbereš denar in se odločiš za resno žiivnorejo potrebuješ hlev. Zdaj, če je potrebno tudi 10 in več let, da pridobiš gradbeno dovoljenje in imaš zato par 10 tisoč evrov nepotrebnih stroškov in moraš skoraj doktorirati iz birokracije, da se prebiješ skozi množico bolj ali manj neživljenskih predpisov, katere si vsak uradnik na UE po svoje razlaga,....
V sloveniji med kmeti na prvem mestu manjka znanja, na drugem kapitala in šele potlej je birokracija.
Gradbeno dovoljenje za kozolec mi je bilo izdano v cca 1 mesecu, cca 80m2.
Objekti so zadnje kar bi kmetje rabili, je pa to najenostavneje narest ali pa kupit stroj. Da pa bi kdo investiral par jurjev v lastno znanje so pa redki.
Povprečna vrednost resne kmetije je vsaj miljon evrov in ti misliš, da je povprečen kmet tega zmožen. Mogoče jih je par sto, ti pa v redu delajo in se ne ženejo za brez veze.
sporočil: 8.460
Koliko kmetov ima faks, koliko ima neko redno izpopolnjevanje
itn.
V Sloveniji je 60.000 kmetij , 1 procent jih je na nivoju.
Kmetijstvo poznam iz prve roke.
Birokracija ni problem, če veš kaj želiš. Ne more pa se glih vsakemu dovolite gradnja hleva za 100 gvz sredi vasi. Kot bi kmetje radi. Tudi niso objekti tisto, kar prinaša denar.
Glede na ceno zemlje in najemnin, na drugi strani pa neurejen odkupni trg, ter pomanjkanje servisnih, podpornih storitev je gradnja velikih objektov izredno rizična.
Tudi mene, kot kmeta so v zadnji petih letih vrgli na razpisih, ker nisem upošteval dol pogojev . Enkrat sem nekaj spregledal, enkrat sem izvisel zaradi premalo točk, nazadnje so pa hoteli vodno dovoljenje za 10 m2 miz v rastlinjaku. Se mi je pa zdelo za malo pisat pritožbo.
Koliko kmetov ima npr uravnotežen obrok za molznice, koliko analiz krme in zemlje je opravljenih, koliko gnojilnih načrtov.
In da se tega dejansko drži.
Koliko kmetov preprodaja pridelke za svoje
Koliko je črnega uvoza FFS in zdravil,
V Sloveniji je 60.000 kmetij , 1 procent jih je na nivoju.
Kmetijstvo poznam iz prve roke.
Birokracija ni problem, če veš kaj želiš. Ne more pa se glih vsakemu dovolite gradnja hleva za 100 gvz sredi vasi. Kot bi kmetje radi. Tudi niso objekti tisto, kar prinaša denar.
Glede na ceno zemlje in najemnin, na drugi strani pa neurejen odkupni trg, ter pomanjkanje servisnih, podpornih storitev je gradnja velikih objektov izredno rizična.
Tudi mene, kot kmeta so v zadnji petih letih vrgli na razpisih, ker nisem upošteval dol pogojev . Enkrat sem nekaj spregledal, enkrat sem izvisel zaradi premalo točk, nazadnje so pa hoteli vodno dovoljenje za 10 m2 miz v rastlinjaku. Se mi je pa zdelo za malo pisat pritožbo.
Koliko kmetov ima npr uravnotežen obrok za molznice, koliko analiz krme in zemlje je opravljenih, koliko gnojilnih načrtov.
In da se tega dejansko drži.
Koliko kmetov preprodaja pridelke za svoje
Koliko je črnega uvoza FFS in zdravil,
sporočil: 1.781
Zdaj objavljeno po radiu, da je Slovenija preveč samooskrbna s
hrano.
Hrana ostaja pri pridelovalcih, ker so zaprti zavodi, hoteli, ni izvoza...
Zaradi tega ne vedo, kam z viški hrane.
Hrana ostaja pri pridelovalcih, ker so zaprti zavodi, hoteli, ni izvoza...
Zaradi tega ne vedo, kam z viški hrane.
Strani: 1