Strani: 1

0126Bacis sporočil: 3.010
[#2812807] 21.01.20 06:00
Odgovori   +    10
Pohvalno, zoprno je le. da tak senzor Kitajci prodajajo po 27€.

PM2.5 Detector Module Air Quality Dust Sensor Tester Detector Support Export Data Monitoring
www.banggood.com/PM2...rehouse=CN

Tale pa meri še koncentracijo CO2:
www.banggood.com/CO2...15633.html
bc123a sporočil: 48.253
[#2812814] 21.01.20 07:56 · odgovor na: 0126Bacis (#2812807)
Odgovori   +    16
[0126Bacis]
Pohvalno, zoprno je le. da tak senzor Kitajci prodajajo po 27€.
Saj ni narobe, da studenti za diplomo delajo taksne stvari. To je pac vaja za bodoco sluzbo. Grem stavit da je na faksih po sloveniji kar nekaj diplom na to temo.

Narobe je, da se taksna stvar znajde v Financah kot nek velik dosezek, kar kaze na to da ne znajo selekcionirati robe ki jo dobivajo od raznih PR feederjev.
BorutHocevar sporočil: 1.534
[#2812817] 21.01.20 08:20 · odgovor na: bc123a (#2812814)
Odgovori   +    4
[bc123a]
Narobe je, da se taksna stvar znajde v Financah kot nek velik dosezek, kar kaze na to da ne znajo selekcionirati robe ki jo dobivajo od raznih PR feederjev.
Ah... Narobe je to, da na drugih fakultetah ne promovirajo dosežkov svojih študentov tako kot DOBA.

Pred časom sem razmišljal, kako bi predstavljal magistrske in doktorske dosežke študentov. Bi jih z veseljem, a sem ugotovil, da mi preprosto manjka časa. Če bi še od koga dobil tako predstavitev, kot jo je poslala DOBA, bi jo z veseljem objavil.

Kaj naj bi po vašem naredil včeraj, ko so z Dobe poslali material? Naj bi ga vrgel v koš, ker elektrofaks ne predstavlja svojih študentov?

Morda pa bo včerajšnja predstavitev spodbudila še kakšne fakse...
Gustl sporočil: 13.625
[#2812818] 21.01.20 08:26 · odgovor na: BorutHocevar (#2812817)
Odgovori   +    0
[hocevarb]

Pred časom sem razmišljal, kako bi predstavljal magistrske in doktorske dosežke študentov. Bi jih z veseljem, a sem ugotovil, da mi preprosto manjka časa. Če bi še od koga dobil tako predstavitev, kot jo je poslala DOBA, bi jo z veseljem objavil.
www.tromba.si

Sicer ni videti zelo živo.
mrgapo sporočil: 45
[#2812834] 21.01.20 10:03 · odgovor na: BorutHocevar (#2812817)
Odgovori   +    7
Tle se strinjam tale objava ni nič vredna. Najprej ni rešil ničesar revolucionarnega. Takih diplomskih je na polno.
Kot drugo naj se v teh objavah pove malce več o rešitvi. Se pripne povezavo na diplomsko delo (ponavadi so diplomska dela javna last). Doda naj se kontakt od avtorja (email). In naj se napiše kaj je tako posebnega na rešitvi katera tehnologija je uporabljena.
Članek izgleda kot zastonj reklama za Dobo in pomojem bi morala biti označena kot oglasno sporočilo.
bc123a sporočil: 48.253
[#2812922] 21.01.20 21:20 · odgovor na: BorutHocevar (#2812817)
Odgovori   +    5
[hocevarb]
> [bc123a]
> Narobe je, da se taksna stvar znajde v Financah kot nek velik dosezek, kar kaze na to da ne znajo selekcionirati robe ki jo dobivajo od raznih PR feederjev.

Ah... Narobe je to, da na drugih fakultetah ne promovirajo dosežkov svojih študentov tako kot DOBA.
Narobe je, da znanost karkoli "promovira". Ta kuga ko se znanost poskusa priblizati laikom se je hudo prevec razpasla. Znanost ima svoje standarde in kaksnokoli piarovstvo s strani raziskovalnih institucij po moje sluzi temu, da se izsiljuje za javni denar mimo ustaljenih poti, ki vkljucujejo peer review.

Napredki v znanosti so majhni, in stanejo veliko. Dejansko znanost na enoto vlozenega denarja vedno manj napreduje, ker je pac tezka. Enostavne stvari smo resili desetletja nazaj. Vpletanje laicne javnosti v to, kar znanost dela, klice po tem, da laiki povsem narobe razumejo kaj je javnost naredila. Ker ce bi jim realno prikazali, bi javnost samo zazehala in se vprasala "a zato smo dali 100.000 EUR". Ja za to ste dali 100.000 EUR, ker so pac zadeve svinjsko drage, kaj vam ni jasno?

S solstvom je podobno. Jebes drzavo, kjer se morajo tehniski faksi na trepalnice metati in prositi studente, naj za bozjo voljo studirajo pri njih, namesto tam, kjer je brezposelne delovne sile itak prevec, in stojijo v vrstah za sluzbe, in jokajo o prekarstvu.
BorutHocevar sporočil: 1.534
[#2812962] 22.01.20 08:48 · odgovor na: bc123a (#2812922)
Odgovori   +    0
[bc123a]
Vpletanje laicne javnosti v to, kar znanost dela, klice po tem, da laiki povsem narobe razumejo kaj je javnost naredila. Ker ce bi jim realno prikazali, bi javnost samo zazehala in se vprasala "a zato smo dali 100.000 EUR". Ja za to ste dali 100.000 EUR, ker so pac zadeve svinjsko drage, kaj vam ni jasno?
Zevni sicer logično, vendar... Kako naj po vašem mnenju laiki kritiziramo porabo javnih sredstev npr. v zdravstvu, v porabo za znanost pa naj se ne vtikamo?
bc123a sporočil: 48.253
[#2813043] 22.01.20 14:53 · odgovor na: BorutHocevar (#2812962)
Odgovori   +    2
[hocevarb]
> [bc123a]

> Vpletanje laicne javnosti v to, kar znanost dela, klice po tem, da laiki povsem narobe razumejo kaj je javnost naredila. Ker ce bi jim realno prikazali, bi javnost samo zazehala in se vprasala "a zato smo dali 100.000 EUR". Ja za to ste dali 100.000 EUR, ker so pac zadeve svinjsko drage, kaj vam ni jasno?

Zevni sicer logično, vendar... Kako naj po vašem mnenju laiki kritiziramo porabo javnih sredstev npr. v zdravstvu, v porabo za znanost pa naj se ne vtikamo?
Saj v zdravstvu se ne vtikate, kako se naj recimo zdravi določeno bolezen v Sloveniji, a se? Saj vemo kako mizerno je preživetje pri nekaterih rakavih boleznih, v človeka zmečeš na 10.000 EUR zdravil, da mu podaljšaš življenje za eno leto.

Z znanostjo je zelo podobno. Napredek je majhen (rakave bolezni so odlična primerjava) ampak ljudje nočejo slišati da je majhen. Tako kot bi vsi radi "končno že enkrat naj naredijo zdravilo proti raku". K sreci ste novinarji toliko zadrzani, da clanek da so koncno odkrili zdravilo za raka ne objavljate 1x na teden...
BorutHocevar sporočil: 1.534
[#2813050] 22.01.20 15:58 · odgovor na: bc123a (#2813043)
Odgovori   +    0
[bc123a]
Saj v zdravstvu se ne vtikate, kako se naj recimo zdravi določeno bolezen v Sloveniji, a se? Saj vemo kako mizerno je preživetje pri nekaterih rakavih boleznih, v človeka zmečeš na 10.000 EUR zdravil, da mu podaljšaš življenje za eno leto.

Z znanostjo je zelo podobno.
Primerjava zdravljenja in razvoja je primerna samo deloma. Zatekel sem bom k stereotipu. Pred časom je veljalo, da se znanost ukvarja predvsem z zadevami, ki jih nihče ne potrebuje. Morda se motim, a zdi se mi, da je tega vse manj in to tudi zato, ker raziskovalci odpirajo vrata laboratorijev javnosti.

Nič se mi ne zdi narobe, če KI objavi press release o tem, da je njegov sodelavec objavil članek v pomembni znanstveni reviji ali, če FE sporoči, da so njeni profesorji razvili novo, bolj učinkovito FV.
bc123a sporočil: 48.253
[#2813051] 22.01.20 16:12 · odgovor na: BorutHocevar (#2813050)
Odgovori   +    2
Zadnja sprememba: bc123a 22.01.2020 16:13
[hocevarb]
Primerjava zdravljenja in razvoja je primerna samo deloma. Zatekel sem bom k stereotipu. Pred časom je veljalo, da se znanost ukvarja predvsem z zadevami, ki jih nihče ne potrebuje. Morda se motim, a zdi se mi, da je tega vse manj in to tudi zato, ker raziskovalci odpirajo vrata laboratorijev javnosti.
S tem gotovo dajejo obcutek javnosti, da delajo koristne stvari, vprasanje pa je, koliko je potem ta obcutek, ki ga javnost dobi, realen. Mislim, da smo ze zdavnaj cez tocko, ko dela stvar vec skode kot koristi.

Dajmo drugo primerjavo: poznamo pregovor, da se pri klobasah in pri politiki ne sme gledati kako se oboje dela? No, do neke mere velja to kot za klobase, tudi za znanost. Znanost, ko je verodostojno predstavljena, dolgocasna, izpade nepotrebna in nekoristna. Tako kot mletje parkljev, srckov in crev izgleda nagnusno, ceprav bo iz tega njami klobasa.

Ljudje nismo sposobni iz krvavo-nagravzne gmote ki se melje v nekem industrijskem mlinu, narediti dedukcijo na odlicen okus klobase. Zato je bolje da nas tam ni zraven, se strinjate? Prav tako ne pri klanju, smo pa zelo radi pri cevapih na pikniku zraven.

In ravno tako vecina ljudi ni sposobna iz "suhoparnih" znanstvenih clankov videti koristi, ceprav ta je. In ni sposobna iz mnozice medicinskih testov in metod, ki podaljsujejo zivljenje iz meseca v mesec, razumeti da je to pot, s katero bomo morda nekoc premagali raka.

Tule obstaja ena medicinsko-znanstvena zgodba o uspehu, in to je AIDS. Zdravila za AIDS ni. Ceprav ga ze 30 let poskusajo narediti. Ampak poskusi, izjemne kolicine denarja, in majhni koraki so v 30tih letih prisli tako dalec, da ljudje lahko z AIDSom zivijo prakticno normalno zivljenje.
BorutHocevar sporočil: 1.534
[#2813053] 22.01.20 16:29 · odgovor na: bc123a (#2813051)
Odgovori   +    0
[bc123a]
Ljudje nismo sposobni iz krvavo-nagravzne gmote ki se melje v nekem industrijskem mlinu, narediti dedukcijo na odlicen okus klobase.
Tale diskusija postaja zabavna. Takole jo bom zasukal. Po eni strani me prepričujete, da naj zaupam raziskovalcem, ki trošijo javni denar za projekte, ki so ta hip krvavo-nagravžna gmota.

Po drugi strani pa me že nekaj let prepričujete, da je nesmiselno vlagati denar v obnovljive vire, ki da so krvavo-nagravžna gmota. Kako naj kot laik vem, da me ne nategujete?
;)
bc123a sporočil: 48.253
[#2813054] 22.01.20 16:52 · odgovor na: BorutHocevar (#2813053)
Odgovori   +    1
[hocevarb]
> [bc123a]
> Ljudje nismo sposobni iz krvavo-nagravzne gmote ki se melje v nekem industrijskem mlinu, narediti dedukcijo na odlicen okus klobase.

Tale diskusija postaja zabavna. Takole jo bom zasukal. Po eni strani me prepričujete, da naj zaupam raziskovalcem, ki trošijo javni denar za projekte, ki so ta hip krvavo-nagravžna gmota.
Ne, vi kar gledajte pod prste. Samo ne pretiravati z piarom. Znanost je treba realisticno ocenjevati in ji realisticno gledati pod prste.

Da greva nazaj na rak: zdravilo, ki podaljsa prezivetje zahtevne vrste raka iz 6 mesecev na 9 mesecev, je napredek. Ceprav se bolniku morda to ne zdi.

Zdravilo, ki za 20 miljard poveca izpuste CO2 za 3% (Nemski energiewende) pa je nicvredno, se strinjava?

Strani: 1