[pobalin]
> [MarijanMacek]
> Gospod Boscarol je pa dokaj gobčen, o marsičem ima marsikaj za povedat, mediji mu stojijo ob strani, naredili so ga skorajda za živega polboga,

Večinoma iz lenobe, ker so na funkcionalno polpismenost trenirani prepisovalci piarovštin, njihovi gospodarji pa to podpirajo iz koristoljubja. Kritično pisanje se ne splača, ker si z njim ujstvarjaš sovražnike, boj za naročnike/kupce je pa še veliko trši kot za oglase, subvencije in piškote.

> le tega se branijo, da bi povedali, da sta vsaj obe nesreči v Indiji in sedanja na Norveškem povezani z nenadno odpovedjo moči električnega pogona.... V Virusih se skriva neka napaka,

Evo, spet prestopam na breg hudičevega odvetnika... Nesreči v Indiji sta bili z Virusi, ki nimajo električnega pogona ampak kar oldfešnd Rotax. Ne bi si upal soditi o napaki, ker so ti frčoplančki precej elementarna amatersko-avanturistična mašinca, kar po mojem pomeni, da je več možnosti za napake pri letenju, vzdrževanju, pripravi za let...

Hudič je, ker je teh Virusov različnih izvedb kot virusov v naravi. Hvala za obvestilo.

> in na napakah se seveda učimo. Upam, da bodo odkrili vzrok za nenadne odpovedi pogona.

> Vsekakor je pa to slaba reklama za "elektrifikaciji" letalskega prometa,

Nisem prepričan oz. bi s tako sodbo počakal, dokler se ne razgledam malo širše. Ni Pipistrel personifikacija elektro letanja.

Glede na namen poleta: "Iz Norveške poročajo o zasilnem pristanku letala družbe Avinor, ki ga je izdelalo slovensko podjetje Pipistrel iz Ajdovščine. Demonstrativni polet, s katerim so v podjetju želeli ministrski ekipi dokazati zmogljivost električnega letala, se je sicer končal nesrečno, a vseeno srečno, saj je uspel zasilni pristanek na jezeru Nordnestjønn, nihče pa pri tem ni utrpel poškodb." je to vsekakor slaba reklama.

ampak ravno zaradi Pipistrela še posebno aktualen intervju na temo elektroaviacije.

> Ticketpreise hoch oder runter?
> Elektro-Mobilität: Eine neue Technologie revolutioniert das Fliegen
> Wann kommt das Elektro-Flugzeug? Wie wird es die Luftfahrt verändern? Diese und viele weitere Fragen beantwortet Experte Rolf Henke im großen DWN- Interview.
> deutsche-wirtschafts...s-fliegen/

V smiselnost prevažanja težkih baterij po zraku v komercialnem letalu sem nekoč že nekaj napisal. Ampak ostajam pri tem, da je to stranpot, brez perspektive. Letala se v zadnjem času malo spreminajojo, aerodinamika je bolj ali manj dodelana in se kaj bistvenega ne a več spremeniti. Poleg uvajanja motorjev z vedno večjim deležem obtoka zraka in manjšo porabo, so edine inovacije uvajanje kompozitnih materialov in s tem znižanje mase praznega letala. In spodobne električne baterije tehtajo nekajkrat več kot gorivo, ki se med letom troši, letalo postaja med letom vse lažje in ekonomičnejše. Bateriji se pa masa ne spremeni in pridemo do naslednjega problema, kako pristati s polno naloženim letalom. To danes ni mogoče, če ne drugače mora letalo izprazniti tanke v zrak.

Und was sagte Henke, www.nzz.ch/wissensch...d.1380642:

«Wir brauchen noch etwa zehn Jahre: fünf für die Forschung und fünf für die Entwicklung», sagte Henke. «Dann könnte es einen elektrisch betriebenen 19-Sitzer geben.»

in kaj boš počel resnega z letalom za 19 sedežev. Zračni prostor nad Evropo je že prezaseden, in kot je že bilo govora, so na razdaljah primernih za tahe frčoplane v Evropi primernejše hitre železnice.

[MarijanMacek]
Glede na namen poleta: "Iz Norveške poročajo o zasilnem pristanku letala družbe Avinor, ki ga je izdelalo slovensko podjetje Pipistrel iz Ajdovščine. Demonstrativni polet, s katerim so v podjetju želeli ministrski ekipi dokazati zmogljivost električnega letala, se je sicer končal nesrečno, a vseeno srečno, saj je uspel zasilni pristanek na jezeru Nordnestjønn, nihče pa pri tem ni utrpel poškodb." je to vsekakor slaba reklama.

Kakor vzameš. Prvič, ministrom se ni nič zgodilo, samo sekretarka je bila malo preplašena in mokra, je pa dobila ekstra avanturo, ki je najbrž zelo dolgo ne bo pozabila. Tako da je možna pot odločanja, da zadeva obeta, treba je samo še nekaj več časa in denarja... ;-)
Ne pozabi, da govoriva o bogati in progresivbni Norveški, ne o revni zaplotni vasi.

V smiselnost prevažanja težkih baterij po zraku v komercialnem letalu sem nekoč že nekaj napisal. Ampak ostajam pri tem, da je to stranpot, brez perspektive.

Načeloma se strinjam, a vseeno vidim majhno nišo v Norveški podobnih deželah z velikimi redko poseljenimi območji, kjer je letanje bolj racionalno od izgradnje drage in slabo izkoriščene cestno-železniške infrastrukture. V masovno elektro letanje pa tudi jaz ne verjamem. Še v avte ne.

so na razdaljah primernih za tahe frčoplane v Evropi primernejše hitre železnice.

Tako, z izjemo zgoraj omenjenih severnih, ruskih in podobnih prostranstev.