[UriahHeep]
Vse ostale so bile socialistične. Tako leve kot desne.


V Sloveniji se morajo tudi desničarji obnašati kot levičarji. Drugačna vlada, kot socialistična pri nas sploh nima šans.



V bistvu ne gre za socializem, ampak za lakomnost tudi tam, kjer ni kaj (več) vzeti in omejenost v vsakem pogledu, ne glede na formalno izobrazbo. Zato v Sloveniji tudi ne moreš ustanoviti učinkovite delniške družbe. Ker ljudje preko rodovne in ideološke skupnosti sploh ne gredo skupaj, Slovenija živi še v predmoderni družbi. Edini, ki bi jo pred tem lahko rešili so bili nekdanji komunisti, člani ZKS, vendar pa je vodstvo, razen Staneta Kavčiča in Alberta Jakopiča, bilo preveč zabito za kaj takega. Družbena oblika, kar so dokazali Kitajci, pa je bila prava. Tako je glavna razlika med slovenskim socializmom in kapitalizmom ta, da je v kapitalizmu ortresanje z gobcem postalo še bolj bedasto, kot je bilo v socializmu.

Uriah Heep.

[UriahHeep]
[UriahHeep]
Vse ostale so bile socialistične. Tako leve kot desne.

V Sloveniji se morajo tudi desničarji obnašati kot levičarji. Drugačna vlada, kot socialistična pri nas sploh nima šans.

V bistvu ne gre za socializem, ampak za lakomnost tudi tam, kjer ni kaj (več) vzeti in omejenost v vsakem pogledu...

Ne kdo je na oblasti, vprašanje je kdo nam vlada? V Sloveniji je oblast prevzela Interesna skupnost javnega sektorja (ISJS), dominira mali segment populacije (10%) prisesane na proračun, davke in prispevke ter nič ne kaže, da se bo po naslednjih volitvah kaj spremenilo, saj se bodo novi šarci in cerarji s strankami našli. 99,9% zaposlenih v javnem sektorju je zaposlenih za nedoločen čas s trajnimi mandati v službah, ki se že dedujejo. Naša državna sociologija na državnih fakultetah prisesanih na proračun nastanek novega javnosektorskega razreda v smislu Đilasovega novega razreda, sploh ne želi opaziti, ker je del tega.

Kritična masa zaposlenih v javnem sektorju je že tako velika, da definira ton, oblikuje kulturo in postavlja parametre onega kar se smatra institucionalno sprejemljivim, seveda, za emocionalno praznjenje ISJS spodbuja boje med levico in desnico, ki ne ogrožajo oblast vladajoče javnosektorske elite, ne pozabimo tudi na ekonomsko socialen svet z umetno spodbujanimi konflikti med delodajalci in sindikati, kajti ISJS je pravkar od Šarca dobila vse kar je želela, delodajalci in sindikati pa naj se kregajo za drobtinice padle z bogato obložene javnosektorske mize.