[abohte]
To vse štekam, ampak govorimo o depozitih v višini četrtine letnih odhodkov države (btw, kako si dobil manj kot četrtina? Kaj niso odhodki države manj kot 10mlr). Tvoje podjetje ima likvidnostno rezervo zgolj desetino odhodkov. S tem, da je tvoje podjetje bistveno, bistveno bolj izpostavljeno plačilni nedisciplini kot država. Če tvojemu podjetju en kupec ne plača, lahko tenko piska. Da ne omenjam tega, da ima država lažji dostop do denarja. Poleg tega se lahko v tvojem podjetju pojavi nepredviden izdatek, se pokvari stroj. Je treba skeširati. V kakšni višini (relativno) so lahko nepredvideni izdatki pri državi?

Upoštevati moraš vse tri blagajne. Pri ZPIZ in ZZZS je (zakonsko tako urejeno) dofinancer proračun. IN vseh skupnih odhodkov je 18 milijard.

Tebi se niti malo ne zdi neumno, da ima država vsaj 2mlor presežnih sredstev, za katere ne ve, kako bi jih plasirala, pa še dviguje davke (not to mention, da bi jih lahko vrnila prebivalstvu ali podjetjem, ki se zadolžujejo pretežno pri tujih bankah po 3% in več o.m., medtem ko znaša o.m. za te obresti koliko?, ali pa vsaj investirala v nek sklad)? Se ti res ne zdi?

Ne da ne ve, kam bi jih dala. Načrtno jih ima tam. IN ta vreča ima dost solidno dinamiko. V marcu je zaloga padla na 800 mio. Zakaj? Ker je Januarja država izdala za 1.5 milijarde obveznic, marca pa odplačala za 2.6 milijarde zapadlih. razlika je šla iz te malhe.

Omenjaš prebivalstvo. 900.000 zaposlenih je letos dobilo neobdavčen regres. Če je bilo pri vsakem zaposlenem 120€ dohodnine, je to 100 milijonski izpad prihodkov. (oni dvig obdavčitve dividend je fumis vaginalis). In ta minus ni bil planiran v proračunu. Ker je bila to leva padalska akcija :D

V letu 2009 so prihodki proračuna glede na leto poprej upadali tako hitro (z povprečno dinamiko -100 mio mesečno), da je verjetno imet tam nekaj čez milijardo pa pol na lagerju... kar smiselno. Tako kot imamo blagovne rezerve (Nafte za denimo 90dni, kar je spet 1/4 leta), pa še česa drugega.

Sicer pa lahko narediva pridigo vsem slovenkam in slovencem, ki imajo v bankah zloženih 19 milijard vlog (raznoraznih). Zakaj tega ne plasirajo v kaj bolj donosnega. ali naložijo v penzijski sklad...

Nefinančne družbe imajo v domačih bankah (Bankah na ozemlju RS) pospravljenih 6,5 milijarde, kar je glede na poročilo Ajpesa okoli 7% VSeh kumulativnih odhodkov teh družb. Koliko imajo še kaj zzunaj, ne znam najti.

Razlika je v načinu poslovanja. Podjetju s tem, ko mu padajo prihodki, padajo tudi odhodki (spploh, če gre za kupoprodaja blaga), Država pa ima svoje obveznosti precej zacementirane. In ko useka kriza, se prihodki zmanjšajo, obenem pa se zaradi stroška sociale odhodki povečajo. Skratka ko podjetja odpuščajo da bi preživela, ali celo propadajo, breme vzdrževanja teh ljudi preide na državo.

Lepa pojasnila razlik
*****

[Endimion]

Razlika je v načinu poslovanja. Podjetju s tem, ko mu padajo prihodki, padajo tudi odhodki (spploh, če gre za kupoprodaja blaga), Država pa ima svoje obveznosti precej zacementirane. In ko useka kriza, se prihodki zmanjšajo, obenem pa se zaradi stroška sociale odhodki povečajo. Skratka ko podjetja odpuščajo da bi preživela, ali celo propadajo, breme vzdrževanja teh ljudi preide na državo.

Lepo povedano. Vecja podjetja ki imajo neko dodano vrednost sicer precej trpijo, sticky wages in toga zakonodaja lahko kaksno tudi potopi. Glede drzave pa je treba dodati nekaj zelo zelo pomembnega. Financno suverena drzava lahko deluje proticiklicno, ker tiska svoj denar. Zato ji naceloma ni treba cepeti na (zelo) veliki zalogi denarja. Kolonija za hranjenje interesov nemskega velekapitala pa seveda nima financne suverenosti, in ce se kdaj znajde v zgornjem scenariju brez rezerv, jo napadejo jastrebi in s simbolicnimi podkupninami za plemenske poglavarje okradejo provinco za kako milijardo ali dve.

Priljubljen nacin je kreditiranje po absurdnih obrestih. Ker pa se lahko najdejo tudi drugi krediterji, je se bolj prakticno uzurpirati provincialen bancni sistem in od drzave in njenih bank prisilno odkupovati assete po kriminalno diskontiranih vrednostih, da provinca dobi kakrsen koli cashflow, medtem ko je politicno odrezana od financnih trgov.