Tisti, ki vsaj malo pozna "gozdarsko" sceno v Sloveniji ve, da slovenskem gozdarstvu ne bi ustrezalo vključitev gozdov v nacionalni sistem za trgovanje z emisijami, kajti slovenskim lastnikom gozdov bolj ustreza več ali manj nekontrolirano sekanje gozdov, tudi žled pride prav, saj tega kaj se zdaj dela po dolenjskih gozdovih ni nikoli bilo, kajti danes veliko ogljičnih kuponov, po domače hlodov leži na priročnih deponijah. Ob sprehodu po gozdovih se zdi, da je veliko več posekanih površin kot na novo pogozdenih.

[FIN-311684]
Tisti, ki vsaj malo pozna "gozdarsko" sceno v Sloveniji ve, da slovenskem gozdarstvu ne bi ustrezalo vključitev gozdov v nacionalni sistem za trgovanje z emisijami, kajti slovenskim lastnikom gozdov bolj ustreza več ali manj nekontrolirano sekanje gozdov, tudi žled pride prav, saj tega kaj se zdaj dela po dolenjskih gozdovih ni nikoli bilo, kajti danes veliko ogljičnih kuponov, po domače hlodov leži na priročnih deponijah. Ob sprehodu po gozdovih se zdi, da je veliko več posekanih površin kot na novo pogozdenih.

Ja. V SLO bi morali pogozdovati in obnavljati že obstoječe gozdne površine. Pogozdovanje tistih še obstoječih travnih krp, ki omogočajo vsaj redko poseljenost in izlete, pa je NESMISELNO in ŠKODLJIVO. Vsaj v večjem delu Slovenije. Lahko pa bi pogozdili dele Krasa, štajerskih in dolenjskih gričev in Prekmurja. Če jih ni možno ali smiselno uporabiti za kmetijstvo (vinogradništvo, poljedelstvo). Zarašča se tudi del med gozdno mejo in skalovjem (opuščanje planin, paše in toplogredni učinek). Več kot dve tretjini gozdov pa menim, da v SLO ni smisleno. Že tako imamo prektično evropski rekord. Naj pogozdijo najprej 30% Irske in Velike Britanije. Lahko bi tudi v Ljubljani še povečali gozdne površine s sajenjem dreves po vseh nezazidanih predelih :)