"Lastniki gozdov prejmejo ogljične kupone, ki jih lahko unovčijo na trgu. Kupujejo jih podjetja, ki emitirajo toplogredne pline in morajo pridobiti kupon za vsako tono izpustov. V shemo je vključena dobra polovica novozelandskih izpustov toplogrednih plinov.

Tona izpustov je med gospodarsko krizo veljala približno en novozelandski dolar. Potem pa se je začela dražiti in zdaj je treba zanjo odšteti okoli 25 dolarjev, kar je okoli 15 evrov. Rast cene izpustov je spremenila marsikaj. Med drugim se novozelandskim kmetom tradicionalna ovčereja ne splača več. Več zaslužijo, če pašnike pogozdijo, se prijavijo v shemo ETS in prodajajo ogljične kupone."

In kaj bo potem, ko bodo kuponi ukinjeni in razkrita potegavščina v zvezi s toplogrednimi plini? Nobenega trdnega dokaza namreč nisem zasledil, da bi bilo segrevanje ozračja posledica človekove dejavnosti.

Je pa na spletu dosti pisanja o tem, kaj je green energy.
"Green energy is an incredible money-making scam. The promoters of green energy make billions of dollars promoting dumb energy schemes that are completely useless." www.americanthinker...._scam.html

O segrevanju ozračja pa pišejo na:
medium.com/@graham10...3e9027c834

Climate Scam:
V članku je zapisano, kako podnebni aktivisti sklepajo, da je segrevanje ozračja posledica človekove dejavnosti. Ko vidimo, kam so postavili merilne inštrumente, ki merijo toploto na planetu, se lahko samo čudimo. Nekaj primerov: merilne inštrumente, ki merijo toploto, so postavili na konec letališke steze, kjer velika letala pri vzletu zaženejo vroče reaktivne motorje s polnim plinom. Merilne inštrumente so postavili tudi blizu naprav, ki na prostem puhajo vroč zrak, kar je prikazano na fotografijah objavljenih v članku.

Tisti, ki vsaj malo pozna "gozdarsko" sceno v Sloveniji ve, da slovenskem gozdarstvu ne bi ustrezalo vključitev gozdov v nacionalni sistem za trgovanje z emisijami, kajti slovenskim lastnikom gozdov bolj ustreza več ali manj nekontrolirano sekanje gozdov, tudi žled pride prav, saj tega kaj se zdaj dela po dolenjskih gozdovih ni nikoli bilo, kajti danes veliko ogljičnih kuponov, po domače hlodov leži na priročnih deponijah. Ob sprehodu po gozdovih se zdi, da je veliko več posekanih površin kot na novo pogozdenih.

[FIN-311684]
Tisti, ki vsaj malo pozna "gozdarsko" sceno v Sloveniji ve, da slovenskem gozdarstvu ne bi ustrezalo vključitev gozdov v nacionalni sistem za trgovanje z emisijami, kajti slovenskim lastnikom gozdov bolj ustreza več ali manj nekontrolirano sekanje gozdov, tudi žled pride prav, saj tega kaj se zdaj dela po dolenjskih gozdovih ni nikoli bilo, kajti danes veliko ogljičnih kuponov, po domače hlodov leži na priročnih deponijah. Ob sprehodu po gozdovih se zdi, da je veliko več posekanih površin kot na novo pogozdenih.

Ja. V SLO bi morali pogozdovati in obnavljati že obstoječe gozdne površine. Pogozdovanje tistih še obstoječih travnih krp, ki omogočajo vsaj redko poseljenost in izlete, pa je NESMISELNO in ŠKODLJIVO. Vsaj v večjem delu Slovenije. Lahko pa bi pogozdili dele Krasa, štajerskih in dolenjskih gričev in Prekmurja. Če jih ni možno ali smiselno uporabiti za kmetijstvo (vinogradništvo, poljedelstvo). Zarašča se tudi del med gozdno mejo in skalovjem (opuščanje planin, paše in toplogredni učinek). Več kot dve tretjini gozdov pa menim, da v SLO ni smisleno. Že tako imamo prektično evropski rekord. Naj pogozdijo najprej 30% Irske in Velike Britanije. Lahko bi tudi v Ljubljani še povečali gozdne površine s sajenjem dreves po vseh nezazidanih predelih :)