[NemirniTujec]
Poskusi malo izklopiti dvotaktol in premisliti o SPECIFIKI specificnega primera. Imamo en primer, ki je tak kot je. Ne pogovarjava se o "slovenski stanovanjski politiki". Ne pogovarjava se niti

Vendar dotični specifični primer ne obstaja izoliran v vesolju, temveč je njegov obstoj tesno povezan z realnostjo bananistanske/ljubljanske nepremičninske situacije, slednjo pa oblikuje "slovenska stanovanjski politika".

Ampak ok, če bi se rad pogovarjal konkretno in specifično o dotičnem primeru, pa se dajmo, in ga analizirajmo glede na znane podatke:

- Osnovno zgodbico je lansiral v postu z dne 30.04.19 ob 08:34 nekdo z nickom "irenapfeifer" (BTW, to je prvi in edini post na forumu pod tem nickom).
- Opisuje situacijo neke ženske (menda kolegica od te Irene), ki je najemala stanovanje v LJ za 450 EUR.
- Najprej vprašanje: ali je to normalna najemnina za tako stanovanje? Vemo da so najemnine v LJ v zadnih letih podivjale. - Sicer v osnovni zgodbici piše, da gre za "zelo staro, majhno stanovanje in zelo zastarelo opremo". No, tukaj bi bilo fajn vedeti kaj bolj objektivnega - za kakšno konkretno kvadraturo gre, v katerem koncu mesta, starost zgradbe, da bi imeli boljšo predstavo o upravičenosti ali neupravičenosti navedenega zneska. Nerganje nad opremljenostjo stanovanja je pa sploh zelo subjektivno, odvisno tudi od pričakovanj, ki so včasih pri ljudeh zelo nerealne (včasih takrat, ko bi to najmenj priakoval). MOgoče gre za nezadovoljstvo tipa "moj poceni najemniški flat ne izgleda tako lepo kot fancy stanovanja v oddaji Ambienti, krivicaaa"
- Skratka, kaj pa če je bila, glede na razmere, najemnina pravzaprav celo ugodno nizka? Morda je landlord nekoliko popustil, ker je vedel da gospa ne zmore več kot to?
To bi seveda rahlopodrlo narrative o temu landlordu kot izkoriščevalskem kriminalnem prascu... Kar ne pomeni nujno, da je res angelček - morda je res pogoltna pizda, ampak point je to, da glede na razpoložljive informacije tega ne vemo.

- no, Irenini kolegici se je nasmehnila sreča in dobi socialno pomoč za plačilo najemnine. Landlord je to izvedel (jah qurc, zakaj mu je pa povedala) in je najemnino malo povečal.
Zaradi tega ga lahko imamo za pogoltnega izkoričevalca; če slučajno drži zgornja hipoteza, da je prej morda zaračunaval manj najemnine kot bi lahko, pa ni težko razumeti, da v novi situaciji pričakuje znesek malo bližje tržnemu.
Neto efekt je za Irenino kolegico po novem dogovoru še vedno zelo ugoden - namesto prejšnjih 450 EUR, sedaj iz svojega žepa plačuje le še dobrih 200 EUR. Landlord ima pa malo višji prihodek. Win-win za oba. (pa lose za davkoplačevalce, ki to omogočamo, ampak jebiga sad).
Ob tem priznam, da je poleg očitnega sumljivega podmizenja zraven tudi neko plačevanje za nazaj, kar je načeloma res degutantno, ampak če se najemnica s tem strinja (če se ne bi, bi spokala drugam), potem je že ocenila, da je vse skupaj zanjo ugodno (ker tudi je, razen če se z kako novo informacijo ne izkaže za nasprotno).

Je pa tukaj še eno vprašanje in sicer kako je ta Irena od svoje kolegice to izvedela (če predpostavljamo, da Irena res piše o kolegici in ne o sebi).
Oziroma, kako je ta kolegica to povedala Ireni - ali ji je pojamrala o izkoriščanju s strani nesramnega landlorda?; ali pa je zgodbo povedala tako, da se je veselo pohvalila kako ima sedaj manjši strošek najemnine, povedala detajle, naša Irena pa je to nevoščljivo zaspinala v smer, o kateri se sedaj pogovarjamo...

Zebljico na glavico. Recimo: ta gospa se je od nekje/nekod morala odseliti, ker ni shajala s kom. Potem je jamrala kaka reva je pri landlordu, ki ji je dal nizjo ceno potem je jamrala na sociali, kjer so ji dali pomoc in na koncu je jamrala pri prijateljici kaksen je landlord, ki je ocenil, da zdaj pa gospa lahko placuje polno najemnino. Take zgodbe je pisel Dickens, za njim Engels: Polozaj delavskega razreda. Iz bolestnih zgodb potem ocenjujemo splosne druzbene razmere. Zdravo pa bi bilo: hvalezna sem da imam kje biti, lahko bi bilo slabse. Delavci so tudi kar naprej izkoriscani namesto da bi bili veseli, da imajo delo. So pa raje nezadovoljni s prenizko socialno podporo. Eni VEDNO serjejo po drugih namesto da bi sebe v red spravili.