Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Slovenske banke krepijo tako obrestne kot neobrestne prihodke
Strani: 1
sporočil: 21.898
"Nadaljuje se okrepljeno kreditiranje gospodinjstev, še zlasti pri
potrošniških posojilih"
a pri nepremicninskih pa kao ne? kaj pa velikostno razmerje med obema kategorijama?
samfprasam
a pri nepremicninskih pa kao ne? kaj pa velikostno razmerje med obema kategorijama?
samfprasam
sporočil: 10.251
bankaslovenije.blob....019_03.pdf
Na strani 20/165 imaš.
2,7 milijarde € potrošniških in 6 milijard stanovanjskih.
in te cifre se ne spreminjajo kaj vem kako...
Na strani 20/165 imaš.
2,7 milijarde € potrošniških in 6 milijard stanovanjskih.
in te cifre se ne spreminjajo kaj vem kako...
sporočil: 11.404
[Endimion]Slovenci imamo razmeroma malo denarja v vrednostnih papirjih.
bankaslovenije.blob....019_03.pdf
Na strani 20/165 imaš.
2,7 milijarde € potrošniških in 6 milijard stanovanjskih.
in te cifre se ne spreminjajo kaj vem kako...
Morda to ni samo posledica tega, da smo Slovenci tako smotani, ampak tudi tega, da smo kar omejeni kar se tiče nakupa številnih glovalnih skladov. Recimo jaz sem malo gledal t.i. ETF sklade, pa je v Sloveniji kar težko to kupiti. Je takoj ne vem koliko ovir, pa dodatnih stroškov, ki potem pomembno spremenijo samo kalkulacijo.
sporočil: 21.898
Zadnja sprememba: shevchenko 03.04.2019 20:23
2,7 milijarde € potrošniških in 6 milijard stanovanjskih.jah, ne spreminjajo se nevem kako ravno pri potrosniskih posojilih, kjer ostaja priblizno isto, skace malo gor dol, ampak ostaja tam nekje.
in te cifre se ne spreminjajo kaj vem kako...
stanovanjska posojila pa gredo zanesljivo gor.
ampak iz clanka pa veje duh, kot da so sla potrosniska gor.
jebe lud zbunjenog, hvala za link.
sporočil: 10.251
Iz PRIPONKE vidiš da se je vrednost stanovanjskih kreditov povečala
za okoli 300 mio v zadnjem letu oziroma slabih 5%. In da se je
vrednost potrošniških posojil povečala za ravno tako 300 mio.
Oziroma za več kot 10%!
Težava ni v celoti. Problem je da danes dobiš hitri kredit z 15min obiskom pri banki. In to težavo je zaznala tudi Banka Slovenije. Da imaš norijo hip in quickie posojil, za katere ni nobenih zavarovanj, kreditne sposobnosti niti dobro ne preverjajo in so primeri ko ni vrnjen niti prvi obrok.
In v tej kreditni noriji sodelujejo vse tuje banke. Addiko je prva začela. Potem sta na ta vlakec skočili se Sberbank, Unicredit in zdaj se SKB. Edina za katero nisem do zdaj zaznal da bi porivala denar tako na trg... sta Abanka in NLB. Morda sta a ni padlo na moj radar.
Težava ni v celoti. Problem je da danes dobiš hitri kredit z 15min obiskom pri banki. In to težavo je zaznala tudi Banka Slovenije. Da imaš norijo hip in quickie posojil, za katere ni nobenih zavarovanj, kreditne sposobnosti niti dobro ne preverjajo in so primeri ko ni vrnjen niti prvi obrok.
In v tej kreditni noriji sodelujejo vse tuje banke. Addiko je prva začela. Potem sta na ta vlakec skočili se Sberbank, Unicredit in zdaj se SKB. Edina za katero nisem do zdaj zaznal da bi porivala denar tako na trg... sta Abanka in NLB. Morda sta a ni padlo na moj radar.
sporočil: 27.121
[Endimion]mogoce se nekaj za omenit...
Težava ni v celoti. Problem je da danes dobiš hitri kredit z 15min obiskom pri banki. In to težavo je zaznala tudi Banka Slovenije. Da imaš norijo hip in quickie posojil, za katere ni nobenih zavarovanj, kreditne sposobnosti niti dobro ne preverjajo in so primeri ko ni vrnjen niti prvi obrok.
tltro, ce se spomnis, izkljucuje nepremicinske kredite.
okej, potem bomo pa povprasevalcem dali cim vec kreditov tako, da se ne bodo imenovali nepremicninski.
sporočil: 10.251
Tudi to je res....
Ker za boga milega ne razumem, kako naj bi se 30 jurjev krede imenovalo klasično "potrošniško", pa ne glede na to da se ta denar "stroši" down the line....
Ker za boga milega ne razumem, kako naj bi se 30 jurjev krede imenovalo klasično "potrošniško", pa ne glede na to da se ta denar "stroši" down the line....
sporočil: 27.121
Zadnja sprememba: crt 04.04.2019 08:07
[Endimion]saj zato, pac mora se drugace imenovati.
Tudi to je res....
Ker za boga milega ne razumem, kako naj bi se 30 jurjev krede imenovalo klasično "potrošniško", pa ne glede na to da se ta denar "stroši" down the line....
denar pa so banke motivirane plasirati; je zanje prijetna operacija pri teh potrosniskih om tako s stalisca "prodajne" kot "nabavne" om.
s tem se vracamo k tistemu:
- kako povrnemo predkrizni nivo gospodarske in potrosniske aktivnosti?
- tako, da povrnemo predkrizni nivo kreditne aktivnosti
- zakaj se predkriznemu nivoju rece predkrizni?
- hmmm...
malo pa sem spadajo se takile ocvirki:
Deutsche Bank Is Setting Up a Bad-Loan Buying Unit in India
normalno - ker ce db (ravno db) kaj rabi, so to bad loans, po moznosti cim bolj stran od domacega trga in kompetenc.
(to je iz marca; iz februarja pa: Deutsche Bank has had to pay the highest financing rates on the euro debt market for a leading international bank this year, in a further sign of the German lender’s uphill struggle to reduce its funding costs. - www.ft.com/content/c...016697f225 )
sporočil: 21.898
- kako povrnemo predkrizni nivo gospodarske in potrosniske aktivnosti?This time is different.
- tako, da povrnemo predkrizni nivo kreditne aktivnosti
- zakaj se predkriznemu nivoju rece predkrizni?
- hmmm...
sporočil: 13.528
[sopranos]Predvsem smo veliki ziheraši in ljudje imajo slabe izkušnje iz preteklosti. Poleg tega so banke v preteklosti dajale dokaj dobre obresti, tako da razen za špekulante skladi niso bili privlačni.
> [Endimion]
> bankaslovenije.blob....019_03.pdf
>
> Na strani 20/165 imaš.
>
> 2,7 milijarde € potrošniških in 6 milijard stanovanjskih.
>
> in te cifre se ne spreminjajo kaj vem kako...
Slovenci imamo razmeroma malo denarja v vrednostnih papirjih.
Morda to ni samo posledica tega, da smo Slovenci tako smotani, ampak tudi tega, da smo kar omejeni kar se tiče nakupa številnih glovalnih skladov. Recimo jaz sem malo gledal t.i. ETF sklade, pa je v Sloveniji kar težko to kupiti. Je takoj ne vem koliko ovir, pa dodatnih stroškov, ki potem pomembno spremenijo samo kalkulacijo.
Zdaj je drugače; banke ne dajejo več donosnih obresti, skladi pa so še naprej tvegana naložba (niso varčevalni produkt).
sporočil: 13.528
[Endimion]Banke živijo od dajanja kreditov. Najbolj donosni so hitri krediti. Četudi niso zavarovani, pa so za banko zelo ugodni, ker je hitra vračilna doba (npr. tipično 3 leta) in najvišja OM. Ocena riska najbrž kaže, da jih bo večina vrnjenih še pred naslednjo recesijo, oziroma pojavom večje plačilne nesposobnosti kreditojemalcev.
Iz PRIPONKE vidiš da se je vrednost stanovanjskih kreditov povečala za okoli 300 mio v zadnjem letu oziroma slabih 5%. In da se je vrednost potrošniških posojil povečala za ravno tako 300 mio. Oziroma za več kot 10%!
Težava ni v celoti. Problem je da danes dobiš hitri kredit z 15min obiskom pri banki. In to težavo je zaznala tudi Banka Slovenije. Da imaš norijo hip in quickie posojil, za katere ni nobenih zavarovanj, kreditne sposobnosti niti dobro ne preverjajo in so primeri ko ni vrnjen niti prvi obrok.
In v tej kreditni noriji sodelujejo vse tuje banke. Addiko je prva začela. Potem sta na ta vlakec skočili se Sberbank, Unicredit in zdaj se SKB. Edina za katero nisem do zdaj zaznal da bi porivala denar tako na trg... sta Abanka in NLB. Morda sta a ni padlo na moj radar.
Pri stanovanjskih kreditih je drugače, banka ima relativno nižji donos, zelo težko pa izgubi denar, ker so krediti zavarovani s hipoteko..
sporočil: 21.898
Banke živijo od dajanja kreditov. Najbolj donosni so hitri krediti. Četudi niso zavarovani, pa so za banko zelo ugodni, ker je hitra vračilna doba (npr. tipično 3 leta) in najvišja OM. Ocena riska najbrž kaže, da jih bo večina vrnjenih še pred naslednjo recesijo, oziroma pojavom večje plačilne nesposobnosti kreditojemalcev.Ce pa se ta ocena riska izkaze za nepravilno, bomo ze castili davkoplacevalci.
Pri stanovanjskih kreditih je drugače, banka ima relativno nižji donos, zelo težko pa izgubi denar, ker so krediti zavarovani s hipoteko..Ce pa se ta ocena riska izkaze za nepravilno, bomo ze castili davkoplacevalci.
sporočil: 10.251
Nikoli ni bil problem zadolževanje prebivalstva.
Slovenija ima to od nekdaj (Tudi v evropskem merilu) zelo nizko.
Ni pa odveč pozornost.
Ker ko se začnejo banke it moralni hazard in upogibat pravila za dodelitev teh posojil... pride potem do deložacij tožb in "Nismo vedeli" (Združenje Frank)....
Slovenija ima to od nekdaj (Tudi v evropskem merilu) zelo nizko.
Ni pa odveč pozornost.
Ker ko se začnejo banke it moralni hazard in upogibat pravila za dodelitev teh posojil... pride potem do deložacij tožb in "Nismo vedeli" (Združenje Frank)....
sporočil: 8.460
Kaj niso to relativno majhni krediti in s tem nepomembni oz jih je
težko zbrati tolikšen kup, da imaš z njimi probleme? Za banko
mislim. Sposojati si po 5-7 trenutno, je bolj znamenje obupa kot
premisleka.
sporočil: 27.121
Zadnja sprememba: crt 04.04.2019 14:33
[hostamox]ne vem, kako veliki so posamicno v slo - na hrvaskem je slo tako dalec, da je folk jemal hitre kredite za nakup his v slavoniji. kar je sicer med drugim bilo pogojeno tudi s 3pm ceno taistih his novac.jutarnji.hr/ak...a/8084801/
Kaj niso to relativno majhni krediti in s tem nepomembni oz jih je težko zbrati tolikšen kup, da imaš z njimi probleme? Za banko mislim. Sposojati si po 5-7 trenutno, je bolj znamenje obupa kot premisleka.
ugibam sicer, da so posamicno velikostnega razreda najvec nekaj 10 K namesto nekaj 100 K klasicnih nepremicninskih.
primer: www.addiko.si/obcani...ko-kredit/
za vec pa poglej morda endimionovo dostavo podatkov z zacetka te teme.
sporočil: 6.899
[abohte]Tvoja skrb za napsihiranost splosnega prebivalstva je upravicena, in pomoje dobi premalo pozornosti :-))))
> [Endimion]
> Nikoli ni bil problem zadolževanje prebivalstva.
>
> Slovenija ima to od nekdaj (Tudi v evropskem merilu) zelo nizko.
>
> Ni pa odveč pozornost.
>
> Ker ko se začnejo banke it moralni hazard in upogibat pravila za dodelitev teh posojil... pride potem do deložacij tožb in "Nismo vedeli" (Združenje Frank)....
Očitno imava zelo različen vrednostni sistem (kar ne pomeni, da je moj/tvoj boljši/slabši). Jaz namreč menim, da je pozornosti v družbi preveč. Precej preveč. Menim tudi, da je v družbi preveč kontrole in premalo osebne odgovornosti. Povprečen srednješolec v ZDA je danes toliko tesnoben kot povprečni ameriških psihiatrični pacient v 50-letih prejšnjega stoletja! Incidenca avtizma je v zadnjih 2 desetletjih eksplodirala. Družba IMO ne opazi, da je elephant in the room ter se namesto tega ukvarja s fucking najbolj marginalnimi pojavi, kot so: ali bo na cesti umrlo 94 ali 103 ljudje (horrors, 10% dvig), ali so se potrošniška posojila dvignila za 10%, ali je rokovanje z žensko spolno nadlegovanje, zakaj je policija izdala zgolj 8 glob zaradi nepravilnega razvrščanja na AC (pas za intervencijska vozila) ter najbolj pomembnim okoljevarstvenim vprašanjem: kakšna bo poraba plastičnih nagrobnih sveč.
Mene incidenca avtizma in tesnobe precej bolj skrbi (samoironije mi ne manjka) kot dvig potrošniških posojil za 10% (na 6,5 rasti BDP v tekočih cenah, prihodki prebivalstva pa so v tem obdobju verjetno rastli po še nekoliko višji stopnji).
Ampak tukaj mesas pajsarje in svinjske polovicke. Folk je napsihiran, ker je svoj lajf podvrgel online druzbenim omrezjem, in se na glavo mece v slogu predpotopne 150 clanske plemenske skupnosti, kjer je pozornost in tabuizacija vsega zivega izredno huda, samo da je tukaj razsirjena na cel planet (ali nekaj takega). To nima pol kurca veze s pozornostjo dolzniskim tokovom in pravilnim klepanjem obrestnih mer, o cemer govori endimion.
Slovensko gospodarstvo je po zadolženosti svetlobna leta od stanja dolga l. 2007 in če bo letos udarila nova kriza, se ta v SLO gotovo ne bo spremenila v dolžniško krizo. Isto velja za prebivalstvo.Tudi tista se za Slovenijo ni spremenila v (resno) dolznisko krizo, ker Slovenija tudi takrat ni bila bajno zadolzena. Tam kjer se je, se jo je resilo (USA, Irska ipd.) ali zajebalo (Grcija, Italija ipd.) z naknadno politicno odlocitvijo, ne pa z (ne)pozornostjo take ali drugacen regulative.
Kriza se bo skuhala in razresila pri velikih . Kolonija bananistan mora zgolj skrbeti, da ima dovolj izravnan proracun, da je gospodarji in borzni vampirji ne bodo spet na suho pojebali, ko bo delala roll-over obveznic.
mimogrede, to da je tvoj nick podoben onemu, ki se mu povsod ahmedi prikazujejo v podalpski vukojebini, povzroca veliko zmede pri razumevanju tekstov :-))
sporočil: 8.460
Zadnja sprememba: hostamox 04.04.2019 15:30
15 jurjev ni glih znesek, ki bi ga šel varovat s hipoteko. Oz če že
jemlješ kredit ga vzameš večjo sumo.15 jurjev je glih znesek za malo večjo festo, nadstrešek, dober dopust . Bolj v smislu dajmo zagont takoj, saj na varčevanje itak ni obresti, cene so pa vsako leto više. men to kaže na optimizem med ljudmi. Imaš strošek zavarovanja, ki ponavadi ni poceni.
sporočil: 13.528
[shevchenko]Nasedle banke so res reševali davkoplačevalci, vendar pa banke niso nasedle zaradi kreditov danim fizičnim osebam. Najbolj riskantni krediti so tisti, ki jih banke dajejo podjetjem. Če k temu prišteješ še "prijateljske" in "politične" kredite, potem se banka spremeni v bankomat, ki ne potrebuje pin kode.
> Banke živijo od dajanja kreditov. Najbolj donosni so hitri krediti. Četudi niso zavarovani, pa so za banko zelo ugodni, ker je hitra vračilna doba (npr. tipično 3 leta) in najvišja OM. Ocena riska najbrž kaže, da jih bo večina vrnjenih še pred naslednjo recesijo, oziroma pojavom večje plačilne nesposobnosti kreditojemalcev.
Ce pa se ta ocena riska izkaze za nepravilno, bomo ze castili davkoplacevalci.
> Pri stanovanjskih kreditih je drugače, banka ima relativno nižji donos, zelo težko pa izgubi denar, ker so krediti zavarovani s hipoteko..
Ce pa se ta ocena riska izkaze za nepravilno, bomo ze castili davkoplacevalci.
sporočil: 21.898
> > Pri stanovanjskih kreditih je drugače, banka ima relativno nižji donos, zelo težko pa izgubi denar, ker so krediti zavarovani s hipoteko..Aja tako je? Mene pa so na tem forumu deset let prepričevali, da so lehmana in posledično svetovni bančni sistem sesuli ameriški kreditojemalci, ki so malce na preveč velike oči jemali kredite v letih pred 2008. Zdaj pa tole. Shocker.
>
> Ce pa se ta ocena riska izkaze za nepravilno, bomo ze castili davkoplacevalci.
Nasedle banke so res reševali davkoplačevalci, vendar pa banke niso nasedle zaradi kreditov danim fizičnim osebam. Najbolj riskantni krediti so tisti, ki jih banke dajejo podjetjem. Če k temu prišteješ še "prijateljske" in "politične" kredite, potem se banka spremeni v bankomat, ki ne potrebuje pin kode.
sporočil: 5.985
[shevchenko]
> > > Pri stanovanjskih kreditih je drugače, banka ima relativno nižji donos, zelo težko pa izgubi denar, ker so krediti zavarovani s hipoteko..
> >
> > Ce pa se ta ocena riska izkaze za nepravilno, bomo ze castili davkoplacevalci.
>
> Nasedle banke so res reševali davkoplačevalci, vendar pa banke niso nasedle zaradi kreditov danim fizičnim osebam. Najbolj riskantni krediti so tisti, ki jih banke dajejo podjetjem. Če k temu prišteješ še "prijateljske" in "politične" kredite, potem se banka spremeni v bankomat, ki ne potrebuje pin kode.
Aja tako je? Mene pa so na tem forumu deset let prepričevali, da so lehmana in posledično svetovni bančni sistem sesuli ameriški kreditojemalci, ki so malce na preveč velike oči jemali kredite v letih pred 2008. Zdaj pa tole. Shocker.
To je zato, ker selektivno iščeš vzroke in namenoma ne ločiš med svetom in domačimi rabotami.
Lehman je padel zaradi CDO-jev z nepremičninami v ozadju, mi pa zaradi prijateljskih navez z golf igrišč in nacionalnega interesa (vprašaj pri F21, če meni ne verjameš).
sporočil: 8.460
[abohte]Po eni strani je. Saj vzameš petkratnika obresti na depozit, ker veš da bo tvoj denar vreden čez tri leta manj, ali pa ga vzameš ker ugodnejše om ne dobiš. Ob enem pa se čutiš močnega saj na trgu primanjkuje delavcev.
Seveda ni, saj zato ti pravim, da takšen kredit ni ravno znak obupa. Če pa je, je pa vsak avtomobilski kredit znak obupa.
Avto krediti so se še nedolgo oglaševali z 0-3 procenti. Gb je imela/ima npr. Leasing kmetijske mehanizacije z 1,5 +Euribor. Kar spremljam se ni bilo tako ugodno.
sporočil: 970
Povsem po nepotrebnem dramatiziraš okrog avtomobilskega kredita. Je
isti jajc kot vsi potrošniški krediti. Meni zdi dejanje obupa prej
to, da mora nekdo kupit pralni stroj za 200 eur na 10
obrokov.
Avto je večinoma stran vržen denar, pa vseeno a na kredit, leasing ali pa na keš. Nov je že vsak spodoben voz 20k+, 10 let star pa 2k. Folk kupuje avtomobile takšne kot so jim všeč in so pogosto dražji in večji od tega, kar dejansko rabijo. Tistim, ki je avto osnovno sredstvo, pa imajo ponavadi službenega.
Avto je večinoma stran vržen denar, pa vseeno a na kredit, leasing ali pa na keš. Nov je že vsak spodoben voz 20k+, 10 let star pa 2k. Folk kupuje avtomobile takšne kot so jim všeč in so pogosto dražji in večji od tega, kar dejansko rabijo. Tistim, ki je avto osnovno sredstvo, pa imajo ponavadi službenega.
sporočil: 8.460
Nočem dramatizirat. Ljudje nimajo nekih alternativ varcevanja in
raje zapravijo takoj in na zalogo,kredit.
Strani: 1