[1216Javni]
vaše številke res držijo ampak pri statistiki je odvisno katere številke obračamo in kako jih interpretirano in vsak si vzame številke s katerimi želi utemeljiti svojo hipotezo.

No, lahko mi (velja za vse bralce) verjamete ali ne, a nikakor nisem "vzel številk, s katerimi bi želel utemeljiti svojo hipotezo". V kolumni sem iskreno zapisal, da so bile te številke "zame tolikšno presenečenje, da sem vhodne podatke še dvakrat preveril".

Povedano drugače: nimam absolutno nobene - ne ideološke, ne materialne, ne kakšne tretje - motivacije za dokazovati bodisi prenizkost bodisi previsokost minimalnih plač.

[1216Javni]
Višina plače bi morale biti odraz dodane vrednosti zaposlenih ne pa bdp-ja. Pa poglejmo še naslednje številke:
Dodana vrednost na zaposlenega
2007 29.513€
2017 43.154€
Rast v desetletju 07/17 je 46,22%
Minimalna plača
2007 538,53€
2017 804,96€
Kar pomeni, da je minimalna plača zrasla za 49,47% oziroma je prehitela rast dodane vrednosti na zaposlenega za 3,25%.

Se strinjam, da je to relevanten kriterij. Ampak:
(1) že v naslovu sem napisal, da je obravnavana nesorazmernost marsikje precej večja kot pri nas;
(2) če vseeno ostanemo pri Sloveniji, se je minimalna plača lani+letos zvišala še za dodatnih 10,15% (z 804,96 na 886,63 €), in čeprav podatkov o dodani vrednosti na zaposlenega za lani in letos še ne poznamo, lahko dvomimo, da je bila njena rast višja - recimo na osnovi empirike, da je 2015-2017 zrasla za 7,18% (z 40.263€ na 43.154€), BDP pa sočasno realno za 8,09% in nominalno za 10,64% (z 38,86 mrd € na 43,00 mrd €).

[1216Javni]
Od vseh zaposlenih jih kar 65% prejema povprečno ali nižjo plačo od slovenske bruto povprečne plače in v tej skupini so zajeti tudi zaposleni z minimalno bruto plačo. Ko potegnemo črto ugotovimo, da kljub dvigu minimalne plače za 3,25% nad rastjo dodane vrednosti se je delež za 65% zaposlenih pod minimalno plačo skupaj z tistimi z minimalnimi plačami znižal za celih 3,25%.

Morda se motim oziroma sem v tej vaši argumentaciji kaj spregledal, ampak ta podatek po mojem pove predvsem, da se je plačna neenakost pri nas v zadnjem desetletju malo povečala (kar je tudi dejstvo, npr. Ginijev količnik je bil v letih 2007-2009 v povprečju 0,231, v letih 2015-2017 pa v povprečju 0,242, kar je povečanje za ~5%). Pri čemer ima Slovenija kljub tej rasti plačne neenakosti še danes najmanjšo plačno neenakost v EU. Težko si predstavljam, zakaj bi konkretno iz tega sledilo, da bi morala biti minimalne plača pri nas višja (ali pa nižja), ampak še enkrat - ta kolumna se prav nič ne osredotoča na Slovenijo, temveč ravno nasprotno pravi, da minimalne plače marsikje zvišujejo precej bolj oziroma precej nesorazmerneje kot pri nas ...

Vedno je vprašanje kaj vzamemo za izhodišče. Legitimno je če bi preučili upravičenost rasti minimalne plače v odvisnosti z višino dobičkov podjetij. Po tej analizi se minimalno plača v obdobju 2007/17 sploh ne bi smela povečati, ker je dobiček leta 2007 in 2017 nominalno skoraj enak.