Ene države močno konvergirajo, po domače se razvojno hitro približujejo najbolj razvitim članicam EU, so države, ki so izvedle odločne strukturne reforme in so se hitreje izvlekle iz zadnje krize tudi iz nove se bodo. Slovenije, ki ni izvedla nobene strukturne reforme ni med njimi. Poglejmo le slovenski javni sektor iz katerega se ne da nagnati nesposobnega in lenega ter na drugi strani nagraditi tistega, ki dela. Javni sektor se je prelevil v sistem, kje nihče za nič ne sprašuje, omogoča pa plačo, kasneje tudi spodobno pokojnino.

Zakaj je na zadnjih volitvah veliko ljudi volilo stranke, ki imajo volilno bazo v javnem sektorju in denarno v proračunu? Zakaj volivci niso proti prevelikem in neučinkovitem javnem sektorju in tej kvazipodjetniški državi? Ljudje samoohranitveno čutijo, da bo naslednja kriza zradirala gospodarstvo in socialno državo in le tisti, ki bodo del javnega sektorja bodo krizo po vzoru prejšnje krize preživeli brez večjih prask. Volivci, ki so volili koalicijske stranke so v bistvu žalostni, ker niso že del javnega sektorja in pričakujejo, da čim prej postanejo, da so na vrhu prehranske verige, kar bo v novi krizi najbolj pomembno.

... Poglejmo le slovenski javni sektor iz katerega se ne da nagnati nesposobnega in lenega ter na drugi strani nagraditi tistega, ki dela...

Postopek '... se ne da nagnati nesposobnega in lenega ...' je v javnem sektorju tudi v zahodnih demokracijah izjemno težak in skoraj neizvedljiv,

Postopek b): 'nagraditi tistega, ki dela', je v javnem sektorju zaradi: 1) sindikalno sklenjene lestvice plač, 2) omejitve mase plač v javnih zavodih (če enemu zvečaš, moraš drugim vzeti), 3) zaradi javnosti plač v javnem sektorju (vsi primerjajo plače med seboj in s šefi) in 4) posledično zaradi 'foušije' in endemične slovenske uravnilovke' ter razlogov 1), 2, in 3) in trditve a) (nemogoče je kogarkoli odpustiti) - prav tako praktično v Sloveniji neizvedljiv.

Kot rešitev vidim edino v izjemno restriktivnem zaposlovanju in zakonski opredelitvi plač v javnem sektorju, na cca 10-20 % nižje vrednosti v primerjavi s plačami v realnem sektorju. V resnih državah, se omenjenem načinu skušajo vsaj približati, v socialistično kolektivističnih sistemih, kot je slovenski, pa to seveda ni mogoče in bodo vsi poskusi po vse verjetnosti obsojeni na neuspeh. Mi je seveda žal za vse to in bi rad videl, da bi bilo drugače ...

Srečno v Novem letu 2019

[FIN-311684]
Ene države močno konvergirajo (beri Baltske), po domače se razvojno hitro približujejo najbolj razvitim članicam EU, so države, ki so izvedle odločne strukturne reforme in so se hitreje izvlekle iz zadnje krize tudi iz nove se bodo.

Izvedle so odločilne strukturne spremembe, precej so namreč zmanjšale prebivalstvo, Estonija ga je zmanjšala od samega navdušenja nad demokracijo in neodvisnostjo za 247k, oziroma 16%, število neželjenih Rusov se je zmanjšalo minimalno za 22k ali 6% med 1989 in 2018.
Latvija je zmanjšala število v istem času za enormnih 750k ali 28%, pri čemer se je pri njih precej zmanjšalo število Rusov, za 419k ali 49%, kar pa je še vedno samo polovična depopulacija.
Litva je zmanjšala prebivalstvo v istem času za 632k, ali 17%, zmanjšanje neželjenih Rusov spet ni pomembno za depopulacijo, njih število se je zmanjšalo samo za 144k ali 42%.
To so te odločilne strukturne spremembe baltskih držav...

Pa poglejmo malo podrobneje drugo plat medalje. Vsekakor je Slovaška svetla izjema, ki je korenito izkoristila svoj slab starten položaj, v marsičem, recimo realni produktivnosti med 2007 in 2017, ec.europa.eu/eurosta...7_FP18.png (+16,5%), je prehitela celo Češko, svojo zgodovinsko bogatejšo pol-sestro s samo 11,6% rastjo. Nasprotno pa je Estonija v zadnjih 10 letih (2007-2017) kazala izrazito slabo rast realne produktivnosti (samo 7,2%). Povprečje za EA-19 je 4,5%, EU-28 5,5%. Zanimivo je, da naša uspešna severna soseda kaže 0% rast, FI padec za -3%, in motor EU Nemčija skromno rast 1,9%.
In kje smo mi, imamo zmerno rast za 6,9%, nekoliko več kot leta 2007 primerljiva PT s 5,4% rastjo realne produktivnosti. Na pogled slabo, vendar je relativna sprememba realne produktivnosti na zaposlenega izrazita funkcija startnega položaja podobna gaussovi porazdelitvi za pozitivne vrednosti (realna produktivnost pač ni negativna). Pri rel. produktivnosti leta 2007 višji od 35k€ (SI 33,5k€) ni več pomembne odvisnosti, povprečje je 2,225%, pri začetni vrednosti 20k€(baltske države, HU, PL) je pa relativna sprememba okoli 20%. In še opomba, Slovaška rast je izrazito višja od trenda, Češka pa enaka ugotovljenemu trendu.... In še ena soseda je zanimiva. Po mnogih navedbah nas prehiteva na vseh frontah. To je Orbanova madžarska. Glede na startni položaj bi morala njena rast produktivnosti biti okoli 18%, izkazala je pa skromnih 3,8%... Res nas prehiteva na vseh frontah... kot HR, ki ima skoraj enak štarten položaj in majčkeno višjo rast, +4,3%. EE, HU in Hr so po teh merilih izraziti outlayerji s povprečno rastjo realne prod. manjšo za okoli 10% od statistično pričakovane na podlagi podatko EUSTATA.